Priprava na poletje niso samo nove kopalke, ampak tudi skrb za kakovostno bivanje v naših bivalnih prostorih in v avtomobilih. Temperaturne skrajnosti nas zadnja leta silijo k iskanju rešitev, med katerimi najprej pomislimo na klimatsko napravo. Vendar – ali je res edina izbira? Energetski svetovalec Bojan Žnidaršič pravi, da še zdaleč ne. Priprava avtomobila na poletje je po besedah inštruktorja varne vožnje Vojka Safrana sicer precej manj zahtevna kot na zimo, a prav tako zelo pomembna.

Avtorica: Petra Bauman

Naravno hlajenje

Najenostavnejši in brezplačen ukrep, ki izkorišča naravne zakonitosti, je po besedah energetskega svetovalca Bojana Žnidaršiča nočno ohlajanje stanovanja ali hiše. Zvečer odpremo okna in vsa notranja vrata, s čimer omogočimo nemoten pretok hladnega nočnega zraka. Ta bo ohladil stene, tla in strop, ki postanejo začasni naravni hladilnik. Zjutraj vsa okna zapremo in spustimo senčila ter tako preprečimo dnevno ogrevanje prostorov skozi okna.

Zelena fasada

Z bršljanom in drugim rastlinjem obrasle hiše spadajo med najcenejše oblike ohlajanja stavbe. Zelene fasade so atraktivne na pogled, preproste za vzdrževanje ter prijazne okolju. Rastline na zunanjih delih fasade so namreč učinkovito senčilo pred poletno pripeko, zimzelene delujejo pozimi kot toplotna izolacija. Poleg tega pa zelenje stavbo učinkovito ščiti še pred padavinami (tudi točo), vetrom in prašnimi delci. Prav tako zelena fasada predeluje agresivne snovi iz ozračja. Rastlinska obloga ohranja zidove suhe, manjša nihanja temperature ter manjši vpliv UV-žarkov pa upočasni razpad materialov. Za zeleno fasado je nihanje temperature zidu 30 °C, in sicer od –5 do +25 °C. Pri neobrasli fasadi pa je temperaturna razlika na zunanji strani zidu okrog 75 °C (od –15 do +60 °C).

Toplotna izolacija ovoja stavbe

Ko se bomo gradnje ali obnove hiše lotili premišljeno, ne bomo nikoli potrebovali hlajenja s klimatsko napravo. Ugodne bivalne pogoje nam bodo zagotovili senčila (rolete/žaluzije) in debela toplotna izolacija fasade in strehe. Večnamensko je uporaben dolg napušč (podaljšek strehe) na južni strani stavbe. Z njim preprečimo poletnemu soncu pregrevanje zunanjih sten in oken, pozimi pa bo nizko sonce pasivno ogrelo prostore.

Klimatska naprava

Z energetskega stališča je klimatska naprava toplotna črpalka, ki odvzema zrak iz okolice (zunanji zrak) in zrak iz prostora. Del zraka se ohladi, del pa segreje. Ohlajeni zrak vodimo v prostor, ki ga želimo ohlajati, segreti zrak pa vodimo iz prostora. Zaradi odvajanja montiramo klimatske naprave tako, da imajo najkrajši izhod iz prostora. Pri načrtovanju in nakupu moramo vedeti, kaj želimo doseči, zato izbiramo enega od treh tipov klimatske naprave, ki nam zrak: 1. samo ohladi, 2. ohladi in mu odvzame odvečno vlago, 3. ohladi in mu odvzame odvečno vlago poleti, pozimi pa lahko z njo tudi ogrevamo. Ker pri ohlajanju zraka narašča relativna vlažnost – prevlažen zrak pa ni prijeten za bivanje – bodimo pozorni, da ne kupujemo naprave, ki zrak samo ohlaja.

Temperatura in vlaga

Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v kubičnem metru zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Pri 10 °C je v zraku največ 10 g vode, pri 22 °C je v zraku največ 22 g vode itd. Ko razmišljamo o poletnem ohlajanju bivalnih in delovnih prostorov, je treba razumeti dva fizikalna pojma. Prvi je temperatura (pozimi v stanovanjih običajno 22 °C), drugi pa je relativna vlažnost, ki na ljudi vpliva bolj moteče kot temperatura. Človeško telo se ohlaja tako, da izloča vlago (znoj), ki mora s površine kože izhlapeti. V naravi to čutimo kot hlad (mraz), ko pridemo mokri iz vode, ali na vetru. V obeh primerih se telo ohlaja z izparevanjem vode s površine telesa. Če je zrak nasičen z vlago, se izhlapevanje znoja upočasni ali celo ustavi. Nasprotno je v puščavah pri temperaturi suhega zraka 40 °C. Ves znoj takoj izhlapi in tako ohlaja naše telo.

Kolikšna naj bo poleti temperatura v stanovanju?

Človeška storilnost je odvisna od številnih razmer, od temperature, relativne vlažnosti, hrupa itd., vendar moramo biti pri tem pozorni.

Poleti je priporočljiva razlika med zunanjo in notranjo temperaturo okrog 6 °C (zunaj 36 °C, znotraj 30 °C). Pri večjih razlikah se hitro prehladimo. Zato velja priporočilo, da prostorov nikoli ne ohlajamo pod 25 °C. Poleg zdravstvenega je pomemben tudi ekonomski vidik. Vsaka stopinja, višja od 25 °C predstavlja 6–8-odstotni prihranek elektrike.

Najprej tehnična izpravnost

Ni malo voznikov, ki zimske pnevmatike obdržijo na avtomobilu skozi vse leto v prepričanju, da so celoletne, vendar ni tako. Vojko Safran poleg nujne zamenjave sezonskih pnevmatik  opozarja na redna vzdrževalna dela, kot so menjava olja (pogonski agregat, menjalnik, zavore, volanski mehanizem …), zadostna količina hladilne tekočine, ki je v poletnih mesecih zelo pomembna, brezhibno delovanje klimatske naprave, akumulatorja, svetlobnih teles in seveda tudi zavor. Tudi pri zavorni tekočini namreč lahko pride do pregrevanja in posledično slabšega zavornega učinka.

Temperatura v avtomobilu

Včasih klimatskih naprav v avtomobilih nismo poznali, zdaj pa s hlajenjem večkrat pretiravamo. Ko izbiramo temperaturo v avtomobilu, moramo biti po Safranovih besedah pozorni, da ne izberemo prenizke, saj naj razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v avtomobilu ne bo večja kot 7 °C. Na ta način preprečimo temperaturni šok, ki ga lahko telo doživi ob prehodu iz vročega okolja v ohlajeno in obratno. Ohlajeni zrak naj ne bo usmerjen neposredno v nas, ampak naj kroži okoli nas po potniškem prostoru.

Vozilo naj bo znotraj prezračeno

Ne glede na to, ali imamo klimatsko napravo ali ne, je treba avtomobil, ki je dlje časa stal neposredno na soncu, prezračiti. Če je možno, ga prestavimo v senco, da se tudi pločevina ohladi. Vojko Safran svari, da je v razbeljenem avtomobilu lahko tudi 70 °C ali več, kar je za normalno in varno upravljanje vozila popolnoma nesprejemljivo.

Če vozilo ni opremljeno s klimatsko napravo, se poskušajmo izogniti daljšim vožnjam v najhujši vročini, saj lahko obtičimo tudi v kakšnem zastoju.

Če se nam mudi in avtomobila nimamo časa prezračiti, odpremo avtomobilska okna za nekaj minut in pustimo, da se vroči zrak iz avtomobila zamenja s svežim zunanjim. Šele potem vklopimo klimatsko napravo in seveda zapremo okna. Ko je potniški prostor primerno ohlajen, lahko namreč že minimalno odpiranje oken povzroči, da vroči zrak vdre v kabino in klimatska naprava mora spet pospešeno delovati, da ohladi prostor. Delovanje klimatske naprave pa vpliva tudi na porabo goriva.

Pozabljeni otroci v avtomobilih

Nobenega živega bitja ne puščamo v zaprtem avtomobilu na soncu, saj temperatura skozi stekla in razbeljeno pločevino zelo hitro narašča. Takšno ravnanje je nedopustno. Koliko časa lahko človek zdrži v zaprtem avtomobilu na soncu, je odvisno od njegovega psihofizičnega stanja in temperature v avtomobilu. Še zlasti otroci, ki še nimajo izoblikovanega notranjega »termostata«, starejši od 65 let in bolniki se ne zmorejo tako hitro prilagoditi visokim temperaturam. Vojko Safran za primerjavo  omenja finsko savno, v kateri pa je zadrževanje iz zdravstvenih razlogov omejeno na največ 15 minut. Prav tako v avtomobilu ne puščamo živali, ki jih prav tako lahko doleti vročinski udar.

Ko avto »zakuha«

Če se začne iz avta kaditi, je treba zaustaviti vozilo na primernem prostoru, ga ugasniti in počakati, da se ohladi. Ko se ohladi, po potrebi dolijemo manjkajočo hladilno tekočino ali vodo. Verjetno pa je prišlo do mehanske okvare, zato nadaljnja vožnja ne bo mogoča. Po vsej verjetnosti se bo vozilo ponovno pričelo pregrevati. Če bomo v stanju, ko se pogonski agregat pregreva, nadaljevali z vožnjo, lahko povzročimo veliko materialno škodo.

Inštruktor varne vožnje Vojko Safran zato svetuje odvoz vozila do pooblaščenega serviserja, da odpravi okvaro. Že preden se odpravimo na pot, je treba razmišljati tudi o tem, da na poti ne gre vedno vse gladko. Zato bodimo dobro pripravljeni na vse.

Vročinski udar

Normalna telesna temperatura je med 36,6 in 37,3 °C, v razbeljeni pločevini avtomobila pa lahko človeka doleti vročinski udar (hipertermija), ko se telesna temperatura dvigne tudi na 43 °C, kar je za telo lahko usodno. Temperatura telesa se začne pri vročinskem udaru nekontrolirano dvigovati. Znaki nastajajočega udara so vrtoglavica, glavobol, bruhanje, mrzlica, ježenje kože, rdeča, vroča in potna ali suha koža (to zadnje že kaže na odpoved ohlajanja telesa preko potenja), hiter srčni utrip in dihanje, krči, težave pri hoji, zmedenost, lahko tudi nezavest. Pri vročinskem udaru je najpomembnejši takojšen klic na 112 in takojšnje ohlajanje! Osebo slečemo, jo oblivamo z mlačno vodo in pihamo vanjo zrak z ventilatorjem, s časopisom ali čim podobnim. Nikoli ne hladimo z mrzlo vodo, saj se takrat človek lahko začne tresti, s čimer tvori še dodatno toploto. Hladimo lahko tudi z ledom, ki ga zavijemo v krpo ali majico ter ga damo pod pazduhe in na vrat, kjer je zaradi prisotnosti velikih žil hlajenje krvi najučinkovitejše. Z ledom ne hladimo rok in nog, saj bi s tem prišlo do skrčenja številnih drobnih žil v koži, kar posledično zelo upočasni oddajanje toplote iz telesa.