Bolezni srca in ožilja so eden vodilnih vzrokov obolevnosti in prezgodnje umrljivosti v Sloveniji, kjer povzročijo približno tretjino vseh smrti. Razvijajo se tiho, pogosto brez opozorilnih znakov, dokler ne pride do akutnega zapleta – najpogosteje srčnega infarkta ali možganske kapi. Epidemiološki podatki kažejo, da moški za srčno-žilnimi boleznimi pogosteje zbolevajo prej in izraziteje. Tveganje izhaja iz bioloških razlik, življenjskega sloga in hitrejše pojavnosti ključnih dejavnikov tveganja.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bi bilo kar 80 % prezgodnjih bolezni srca in kapi mogoče preprečiti z zdravim načinom življenja, kar poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja tveganj.
V Sloveniji vsako leto za kardiovaskularnimi boleznimi zboli okoli 20.000 ljudi. Čeprav zaradi bolezni obtočil umre več žensk kot moških, moški zbolevajo pogosteje in praviloma že prej.
Prim. dr. Matija Cevc, dr. med., specialist interne medicine na področju preventivne kardiologije, pojasnjuje:
»Pri moških pride do pojava dejavnikov tveganja … neredko že pri 40 letih. Življenjski slog moških je bolj tvegan, saj pogosteje kadijo, uživajo več alkohola in doživljajo kronični stres. Pri moških je tudi več trebušne debelosti, ki je v tesni povezavi s presnovnimi motnjami in kroničnim vnetnim dogajanjem.«
»Ogroženost žensk in moških se izenači približno 10 let po menopavzi, ko se zmanjša zaščitni vpliv estrogena.«
Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.

Povišan krvni tlak je samostojna bolezen in pomemben dejavnik tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in poškodbe ožilja. Optimalne vrednosti znašajo približno 120/80 mm Hg, vrednosti nad 140/90 mm Hg pa že pomenijo hipertenzijo.
Simptomi, kot so utrujenost, omotica, glavobol ali slabost, so nespecifični in pogosto spregledani. Zato je ključnega pomena redno merjenje krvnega tlaka, zlasti po 40. letu.
Preberite tudi: Visok krvni tlak: Kaj morate vedeti?
Preberite tudi: Odvisnost od alkohola in zdravljenje
Pri osebah s skrbno urejenim življenjskim slogom so vrednosti krvnega tlaka pogosto bolj stabilne tudi v starosti.
Preberite tudi: Koliko soli na dan: zdrave meje, tveganja in praktični nasveti za manjši vnos
Ateroskleroza je kroničen proces, pri katerem se v steni arterij kopičijo maščobe in vnetne celice ter tvorijo aterosklerotične plake. Ti lahko počijo in povzročijo nastanek krvnega strdka, ki zapre žilo ter sproži srčni infarkt ali možgansko kap.
Proces je dolgotrajen in pogosto poteka brez simptomov, hkrati pa je močno povezan z dejavniki tveganja, ki so pri moških prisotni pogosteje in že zgodaj.
Srčni infarkt nastane zaradi prekinjene prekrvavitve dela srčne mišice. Že po minuti prične nastajati ishemija, po približno 40 minutah pa lahko pride do trajnih poškodb.
»Moški običajno doživljajo bolj »klasične« simptome srčnega infarkta … tiščeča bolečina v prsih, ki se lahko širi v levo roko, vrat ali čeljust … Zasoplost, hladen pot, slabost ali omotica so prav tako opozorilni znaki.«
Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.
»Ženske ob infarktu doživljajo bolj subtilne znake, kot so utrujenost ali prebavne težave, medtem ko so simptomi pri moških bolj izraziti.«
Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.
Preberite tudi: Življenje po srčnem infarktu: okrevanje, sprememba navad in preventiva
Ob pojavu opozorilnih znakov je treba takoj poklicati številko 112. Do prihoda strokovne pomoči:
Hitro ukrepanje pomembno zmanjša obseg okvare srca.
Dr. Cevc poudarja:
»Skrb za srce ne zahteva drastičnih sprememb – le premišljene odločitve.«
Vsaj 150 minut zmerne aerobne aktivnosti tedensko (hoja, plavanje, kolesarjenje).
Temelji na zelenjavi, sadju, polnozrnatih žitih, stročnicah, ribah in zdravih maščobah.
»Visoko predelana živila so odsvetovana … beljakovine lahko zagotovimo tudi s stročnicami in zelenjavo, meso po možnosti belo.«
Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.
Pomagajo:
»Že dve leti po opustitvi kajenja se ogroženost prepolovi.«
Posebej pomembna je trebušna debelost (obseg pasu nad 102 cm).
»Prav je, da si občasno izmerimo krvni tlak, določimo raven glukoze in maščob (LDL, neHDL, lipoproteina(a)) ter nadzorujemo telesno težo … to omogoča pravočasno zdravljenje in preprečevanje zapletov.«
Prim. dr. Matija Cevc, dr. med.
Preberite tudi: Lipoprotein (a) – nevarna oblika holesterola LDL
Ker se dejavniki tveganja, kot so hipertenzija, povišan LDL, trebušna debelost in kronični stres, pri moških pojavijo prej in pogosteje. Pomembno vlogo imajo tudi vedenjske navade, kot sta kajenje in alkohol.
Pri moških so simptomi pogosteje klasični – bolečina ali pritisk v prsih, širjenje bolečine v roko, vrat ali čeljust, zasoplost, mrzli pot. Pri ženskah so pogostejši atipični znaki.
LDL, ne-HDL holesterol, lipoprotein(a) ter vrednost glukoze v krvi.
Zelo škodljiva. Povezana je z motnjami presnove maščob, zvišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in kroničnim vnetjem.
Da. V kombinaciji s telesnim naporom je lahko stres sprožilni dejavnik akutnega srčnega dogodka.