Kronična venska bolezen zajema raznolika klinična stanja, ki so posledica povišanega tlaka v venah nog. Je zelo pogosta bolezen, ki doleti polovico prebivalstva v visoko industrializiranih državah. Žal je to še zmeraj tudi pogosto prezrta kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Glavni dejavniki tveganja so družinska nagnjenost, čezmerna telesna teža in telesna nedejavnost. Zato tudi v prihajajočih hladnih mesecih ne ostanimo pasivni.

Avtorica: Petra Bauman

Venska kri se upira težnosti

Vene so krvne žile, po katerih se kri vrača v srce, potem ko je s kisikom oskrbela telesna tkiva. Kri v venah mora kljubovati zakonu težnosti, saj se mora vzpeti do srca. Da se to lahko zgodi, poskrbijo mišična črpalka nog (ko se mišice na nogah skrčijo, stisnejo tudi vene in poženejo kri navzgor, zato je zelo pomembna hoja), stopalna (plantarna) črpalka (med hojo se vene v stopalu zožijo pod vplivom telesne teže, nastali pritisk požene kri proti srcu) in dihalna (respiratorna) črpalka (ob vdihu se organi pritisnejo ob vene, ki se posledično zožijo in omogočijo krvi vzpenjanje do srca). Zato venski pretok izboljšamo že, če nekajkrat na dan globoko vdihnemo. Kri pa se ne bi mogla dvigovati proti srcu brez zaklopk v venah, ki »zadržijo« kri oz. omogočijo potiskanje le-te navzgor. Delovanje ven bi lahko primerjali z upogljivimi cevmi, ki se pod vplivom krčenja okoliških mišic ožijo in širijo.

Vsak drugi

Skoraj 50 odstotkov možnosti je, da bomo dobili bolezni ven, če smo k temu nagnjeni dedno, skoraj 80 odstotkov ljudi vensko popuščanje doleti po 60. letu. Bolezni ven povzročajo občutek težkih in nemirnih nog, pojavljajo se mišični krči, srbenje in nemirne noge. Krčne žile so v glavnem bolj estetskega pomena, saj se kažejo kot mrežasti (metličasti) vzorci majhnih žilic na nogah, kasneje pa zaradi venskega popuščanja nastanejo mehaste izbočene  spremembe navzven. Najhujša posledica venskega popuščanja je lahko odprta rana oz. razjeda na nogi.

Simptomi brez omenjenih vidnih znakov se pojavijo že v začetnih stadijih bolezni. Bolezen ven se osredotoči na noge zaradi človeku lastne bipedalne hoje, saj se mora kri »višinsko« dvigovati proti srcu, za kar skrbijo prav vene. Če so njihove stene (zgrajene so iz tankega sloja kolagenskih in elastičnih vlaken) oslabljene, zaradi česar popuščajo tudi zaklopke v žilah, ki se ne morejo več upirati pritisku krvi, se vene razpustijo in kri ne zmore več normalno teči k srcu. Do bolečine pride zaradi zastoja krvi oz. povečanega tlaka v venah nog. Zato se je treba izogibati npr. prekrižanim nogam, saj se ob tem žile stisnejo in se poveča tlak v njih.

Zastoj krvi v venah

Zaklopke v venah, ki ščitijo pred vračanjem krvi proti tlom, si sledijo v 4–5-centimetrskih razmikih. Če so vene razširjene, se zaklopki ne dotikata več, ali pa je zaklopka poškodovana zaradi vnetnih procesov na venski steni. Zgodi se venski povratni tok, ko se serumska tekočina iz žil razliva v bližnje tkivo in proti površini nog.

Vnetje ven – flebitis

Flebitis je boleče vnetje sten ven in tkiva, ki obdaja žile. Flebitis, ki ga sprožijo interakcije med levkociti in endotelijem – notranjo plastjo krvnih žil, povzroči okvaro zaklopk. Prepoznali ga bomo po rdeči in vroči koži na mestu vnetja, vena postane kot vrv, zaradi kopičenja tekočine v tkivu pa lahko celo oteče (nastane edem). Posledično se delčki krvi začno zbirati na stenah vene in tvorijo krvne strdke (trombuse), ki so za človeka lahko zelo nevarni. Flebitis običajno  povzročijo prav krčne žile, lahko pa ga sprožijo tudi poškodbe (udarci, vbodi v kožo), alergije in žarišča vnetij v telesu, na primer hudo vnetje mandljev.

V takem primeru je nujno obiskati ustreznega specialista (flebologa, dermatologa, angiologa, kirurga za venska obolenja), saj se flebitis površinskih ven lahko razširi globlje v venski sistem in nato povzroči zelo nevarno globoko vensko trombozo. Vnetje je prisotno že v začetnih stopnjah venske bolezni, ko se začne okvara zaklopk, kasneje pa to pripelje do strukturnih sprememb ven in nastanka krčnih žil.

Najslabša je lenoba

Dedna nagnjenost na razvoj žilnih bolezni v nogah je vsekakor pomemben dejavnik pri razvoju bolezni, saj proces staranja nadzorujejo naši geni, vendar to še nič ne pomeni, saj je najslabša za venske bolezni telesna nedejavnost. Poudarek je na rednosti in ne toliko na intenzivnosti vadbe.  Gibanje lahko skupaj z uravnoteženo prehrano (ena izmed priporočljivih diet je na primer t. i. sredozemska dieta) zavre spremembe na arterijah in venah tudi za deset let. Med dejavniki tveganja so še dolgotrajno stanje ali sedenje, debelost, hormonske motnje med nosečnostjo ali menopavzo, izpostavljanje visokim temperaturam, dvigovanje težkih bremen in seveda kajenje.

Kako ohraniti zdravje ven?

Zelo priporočljivi so nordijska hoja, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje, ples in gimnastika, odsvetujejo pa se športi, kjer je veliko poskakovanja ali hitrega ustavljanja (tenis, skvoš, nogomet, košarka, tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih namreč povzročajo neenakomeren ponavljajoč se pritisk na venski sistem. Vene se zato razširijo, kar upočasni venski pretok. Če nimamo časa za šport, večkrat na dan zakrožimo s stopali ali si privoščimo kratkotrajno hojo.

Če moramo dolgo stati, se vmes dvignimo na prste. Blagodejna je tudi masaža nog od spodaj navzgor, ki bo povečala cirkulacijo krvi proti srcu. Pred spanjem lahko izvedemo staro dobro vajo »vozimo kolo«. Krčnih žil sicer ne bomo mogli popolnoma preprečiti, lahko pa zelo omilimo težave in živimo kakovostno življenje brez večjih težav.

Prva pomoč – lekarna  

Po izkušnjah farmacevtov mnogo bolnikov težave z venami podcenjuje in se ne zaveda, da pravočasno zdravljenje upočasni napredovanje bolezni in zelo izboljša kakovost življenja. Zato je farmacevt zelo pomemben sogovornik, ki bo postavil nekaj vprašanj in svetoval tako spremembo življenjskega sloga kakor ustrezno zdravilo.

Kompresijske nogavice stiskajo vene od zunaj in s tem pospešijo krvni obtok ter znižajo pritisk v venah. Kompresijska terapija je temelj zdravljenja kroničnega venskega popuščanja. Kompresijske nogavice se delijo na preventivne in terapevtske, odvisno od moči oprijema, ki jo zagotavljajo v gležnju. Nošenje kompresijskih pripomočkov je za nekatere v poletnih mesecih zaradi vročine nevzdržno. Zato še posebno v tem letnem času priporočamo lajšanje težav z nekaterimi zdravili, ki so v lekarni na voljo brez recepta.

Samozdravljenje

Za samozdravljenje iščimo izdelke, ki vsebujejo flavonoide, saponine in kumarine, ki  zmanjšujejo propustnost žil, delujejo protivnetno in preprečujejo strdke. Zelo razširjena in priporočljiva je tudi uporaba pripravkov iz semena navadnega divjega kostanja, ki vsebujejo escin ter kreme in geli s heparini. Poznana je kombinacija escina in natrijevega heparinata ter tudi escina in medene detelje v obliki gela. Na voljo so tudi nekatera venoaktivna zdravila, dostopna brez recepta.

Dobro jih je začeti jemati že v začetnih stopnjah bolezni, ko bolnik čuti bolečine in ima občutek težkih, pekočih nog, spremembe na koži ali krčne žile pa se še ne pojavljajo. Venoaktivno zdravilo se priporoča tudi ob že razviti klinični sliki, ko so prisotne krčne žile, otekanje nog in razjede. Zdravilo je v obliki tablet in ga je mogoče kupiti v lekarnah brez recepta, jemlje se po eno tableto dvakrat na dan. Zdravljenje navadno traja več mesecev ali celo let.

Zdravnik lahko bolniku predlaga tudi bolj invazivno zdravljenje, ko v žilo vbrizga učinkovino za zaprtje vene ali se odloči za kirurški poseg, s katerim bo žilo zaprl ali jo odstranil.