Avtorica: Maja Korošak
»Kaže se na različne načine. Pogosto sta začetna simptoma nekoliko povečana utrujenost in zmanjšana zmogljivost, ker pa običajno zbolijo starejši ljudje, to pripisujejo starosti in ne neki bolezni,« je pojasnila naša sogovornica in nadaljevala z naštevanjem vzrokov. »Vzrokov za srčno popuščanje je več. To so vse bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, težave s srčnimi zaklopkami, bolezni srčne mišice, med vzroke pa prištevamo še ostale dejavnike tveganja, kot so debelost, telesna nedejavnost, alkoholizem, kajenje, visoke vrednosti holesterola, neurejen krvni sladkor. Vsi ti dejavniki tveganja povzročajo, da srčna mišica postaja čedalje šibkejša in čedalje slabše črpa.«
»Ko je vzrok srčnega popuščanja določena bolezen, kot je vnetje srčne mišice, se to razvija zelo hitro, simptomi se pokažejo nenadoma. Pri starejših bolnikih, ki imajo že dlje časa povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma … pa se bolezen začne z manjšo zmogljivostjo, zadihanostjo ob manjših naporih in se kaže tudi kot razbijanje srca ob naporih,« razlaga zdravnica.
Ali se pojavljajo tudi simptomi, na katere morajo biti bolniki še posebej pozorni? »Značilen znak, na katerega naj bodo bolniki pozorni in kaže, da gre verjetno za srčno popuščanje, je težko dihanje ponoči, ki jih zbuja. Če dvignejo vzglavje, jim je nekoliko lažje. Do težkega dihanja v mirovanju ponoči namreč prihaja zato, ker srce ne zmore izčrpati krvi iz pljuč in zato tam zastaja tekočina, ki povzroča težko dihanje v ležečem položaju. Z napredovanjem bolezni se tekočina nabira tudi drugje – otekajo noge, otekajo gležnji, ti so otečeni že zjutraj. Bolniki imajo občutek napihnjenosti okoli trebuha, saj se tekočina zadržuje tudi v trebušni votlini. V nadaljevanju se pojavijo modre ustnice in to je pozni znak bolezni,« je pojasnila dr. Simonič.
Ali drži, da pot do pridobitve diagnoze pogosto traja predolgo? »Res je, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, bolniki zelo pozno pridejo k zdravniku in mu povedo, da že dve ali tri leta ponoči težko dihajo, ter to pripisujejo svoji starosti. Druga težava je ta, da zdravnik postavi sum na bolezen, za dokončno postavitev diagnoze pa mora bolnik opraviti še ultrazvok srca, žal pa je čakalna doba za ta pregled zelo dolga. Vendar zdravnik že ob sumu na bolezen lahko uvede začetno zdravljenje z zdravili in stanje bolniku se lahko zelo hitro popravi.«
Kako poteka zdravljenje? »Srčno popuščanje zdravimo predvsem z zdravili. Ta so v zadnjem času zelo učinkovita in življenje se je srčnim bolnikom pomembno spremenilo in izboljšalo. Nekoč je bolezen srčnega popuščanja imela slabšo prognozo kakor rakave bolezni, bolniki so umirali zelo hitro po postavitvi diagnoze, kakovost njihovega življenja pa je bila slaba, s številnimi poslabšanji in številnimi hospitalizacijami. Z novimi zdravili, za katere je pomembno, da jih bolniki zares redno jemljejo, pa je teh zdravljenj v bolnišnici bistveno manj, precej manj je poslabšanj, kakovost življenja bolnika s srčnim popuščanjem je veliko boljša,« je zadovoljno povedala dr. Simonič ter dodala, da je poleg zdravljenja z zdravili enako pomembno tudi to, da ima bolnik urejeno življenje.
»Bolniki morajo dobiti zelo jasna navodila glede pitja tekočine. Vnos tekočine je namreč omejen, zato morajo bolnik in svojci natančno vedeti, koliko tekočine lahko vsakodnevno vnesejo v svoje telo. Pomembna je tudi previdnost pri prehrani, predvsem se je treba izogibati soli in živilom, ki vsebujejo več kalija (krompir, temna zelenjava). Zdravila, ki jih jemljejo, zadržujejo kalij v telesu in lahko bi se ga v telesu nabralo preveč ter bi tako prihajalo do zapletov. Pomembno je tudi, da bolniki ostanejo telesno dejavni.« Naša sogovornica še poudari pomen vsakodnevnega tehtanja ter diuretikov, zdravil, ki pomagajo odvajati odvečno vodo iz telesa, ko se ta nabere bodisi v pljučih bodisi v udih ali v trebuhu. »Vsakodnevno tehtanje je pri teh bolnikih tako pomembno, kot je na primer pri bolnikih z diabetesom pomembno merjenje sladkorja v krvi.«
»Bolniki, ki si prej niso več mogli sami pripraviti hrane, iti v trgovino in opravljati še drugih vsakdanjih lažjih opravil, te stvari zdaj ponovno zmorejo. Pred uvedbo novih zdravil so bili bolniki s srčnim popuščanjem pogosto prikovani na posteljo, zdaj pa lahko razmeroma normalno živijo svoje življenje. Smernice zdravljenja srčnega popuščanja so se v zadnjem času kar precej spremenile. Poglavitna zdravila, ki jih prejmejo vsi bolniki, so iz skupine ARNI – to so zaviralci angiotenzinskega receptorja in neprilizina. Učinkujejo tako, da se funkcija srca bistveno izboljša. Druga zdravila so blokatorji receptorjev beta, ki upočasnjujejo srčni utrip in izboljšajo presnovo v srčnomišičnih celicah. S tem izboljšajo delovanje srca. Tretja vrsta zdravil pomaga telesu izločiti prekomerno tekočino, s četrtimi zdravili pa se uravnava krvni tlak.
Zdravila iz skupine ARNI so novejša zdravila in so po navadi že kombinirana z zdravili za urejanje krvnega tlaka. Skupino beta blokatorjev, diuretikov ter antagonistov aldosterona (blagi diuretiki, ki ob tem zmanjšujejo vnetje srčne mišice) pa za zdravljenje bolezni uporabljamo že dolgo. Bolnik mora tako za dobro urejenost bolezni jemati zdravila iz vseh štirih skupin.
Pomembno je omejiti uživanje soli, saj pri bolnikih s srčnim popuščanjem preveč soli povzroči kopičenje vode v telesu, s tem pa se poslabšajo simptomi in znaki srčnega popuščanja. Priporočajo, da bolniki s srčnim popuščanjem dnevno zaužijejo le dva grama soli (eno čajno žličko). Vendar ne gre le za sol, ki jo sami dodamo hrani, temveč tudi sol, ki jo hrana že vsebuje. Zato se je dobro izogibati vnaprej pripravljeni hrani, juham iz vrečk ali slanim prigrizkom. Zaradi zmanjšanega vnosa soli se zmanjša tudi občutek žeje.
S tem ko omejujemo vnos tekočin, obvladujemo simptome in znake srčnega popuščanja. Prevelik vnos tekočine povzroča otekanje in poslabša težave z dihanjem. V tem primeru je treba povečati odmerek diuretikov, da se s tem odvede odvečna tekočina.
Če dosledno omejujemo uživanje tekočin, se pomembno izboljšajo simptomi in znaki srčnega popuščanja, hkrati pa zelo zmanjša porabo diuretikov. Če bolniki upoštevajo omejevanje pitja, običajno ne potrebujejo diuretikov ali pa jih jemljejo po potrebi vsakih nekaj dni. Koliko tekočine lahko bolnik popije, svetuje zdravnik.
Omejevanje maščob je pomembno zlasti z vidika preprečevanja koronarne bolezni. Če imamo zvišan holesterol, je treba spremeniti prehrano. Jejmo hrano z malo maščobami. Če bo holesterol kljub temu ostal previsok, zdravnik predpiše zdravilo za zniževanje.
Redna telesna dejavnost krepi skeletne mišice in srce ter izboljša splošno počutje, zato je izjemnega pomena. Telo lahko in zmerno obremenimo z dejavnostmi, kot so: hoja, kolesarjenje po ravnem, plavanje. Izogibamo pa se večjim telesnim naporom (dvigovanje uteži, gorsko kolesarjenje ipd.), ki lahko povzročijo poslabšanje srčnega popuščanja. Intenzivnost telesne dejavnosti je treba prilagoditi stopnji srčnega popuščanja. O trajanju, intenzivnosti in vrsti telesne vadbe se je treba posvetovati z zdravnikom.
Odvečni kilogrami srce dodatno in po nepotrebnem obremenjujejo in prevelika telesna masa poslabšuje srčno popuščanje. Ob zmanjšanju telesne teže se lahko simptomi in znaki bistveno izboljšajo.
Kajenje in čezmerno pitje alkohola zelo slabo vplivata na srčno popuščanje. Zato je pomembno, da ne kadite in pijete le majhne količine alkohola.
Priporočajo tudi cepljenje proti gripi in pljučnici, saj so bolniki s srčnim popuščanjem bolj dovzetni za okužbe spodnjih dihal. Če se okužba vseeno razvije, je treba čim prej obiskati osebnega zdravnika. Ta po potrebi predpiše antibiotik, hkrati pa oceni, ali je okužba povzročila poslabšanje srčnega popuščanja.
A Različni dejavniki povzročajo, da srčna mišica postaja čedalje šibkejša in čedalje slabše črpa.
B Značilen znak, ki kaže na srčno popuščanje, je težko dihanje ponoči, ki bolnike zbuja.
C Vsakodnevno tehtanje je tako pomembno, kot je pri bolnikih z diabetesom pomembno merjenje sladkorja v krvi.