Poleti so noge, še posebno spodnji del nog in stopala, bolj izpostavljene različnim zunanjim vplivom. Prekomerno potenje, trda koža, glivice, otiščanci in bradavice, pa krčne žile in krči v nogah so samo nekatere od naštetih težav, ki niso problematične zgolj zaradi videza in počutja, temveč predvsem zaradi zdravja. Dobra novica je, da lahko sami pravzaprav veliko naredimo za to, da v vročih mesecih prizanesemo svojim nogam in zanje dobro poskrbimo.

Avtorica: Vesna Vilčnik

Še najmanj nevarna, zato pa toliko bolj nadležna, so poleti potna stopala, ki slej kot prej tudi zaudarjajo. Diplomirana fizioterapevtka in kozmetičarka Nina Petrovčič svetuje, da moramo še posebej poleti poskrbeti za kakovostno obutev iz primernih materialov, ki naj bo prilagojena aktivnostim posameznika. Poudarja, da ne samo čevlji, tudi nogavice morajo biti iz kakovostnih materialov, zračne in redno zamenjane. »Proti potenju stopal obstajajo tudi razni antiperspiranti in dezodoranti. Kljub temu pa je nemogoče popolnoma preprečiti potenje stopal. Pomembneje je preprečiti razvoj glivic in bakterij, ki ljubijo vlažno okolje in se v njem razvijajo,« pove Nina Petrovčič. Za razvoj glivic mora biti sicer izpolnjenih več pogojev. »Padec odpornosti posameznika, neprimerna higiena, povečana koncentracija glivic na določenem mestu in prepozno ukrepanje. Zato je pomembno, da poleg svojega splošnega zdravja poskrbimo, da so stopala suha, obutev razkužujemo in čistimo, nogavice redno menjamo in peremo na visokih temperaturah ter si pri hoji po skupnih površinah – na bazenih in savnah – stopala in nohte razkužimo z antiseptiki ali antimikotiki.«

Skrb za stopala samo poleti ni dovolj

Dosledno in zmerno odstranjevanje odvečne, poroženele kože stopal spada v osnovno higieno posameznika. Za kožo na stopalih bi morali skrbeti v vseh letnih časih, ne le poleti, ko postane moteče in neestetsko. Nego stopal lahko prepustimo pedikerju oziroma kozmetičarki, lahko pa za stopala poskrbimo tudi sami. »Svetujem blago odbrušanje, ki koži dovoljuje njeno zaščitno funkcijo in pa vsakodnevno nego z negovalnimi sredstvi za nego kože stopal. O kurativi v tem primeru ne govorimo, saj ne gre za bolezensko stanje, lahko pa pediker oziroma  kozmetičarka strokovno in z občutkom odbrusi odvečni poroženeli del predhodno pripravljene in omehčane kože, naredi piling, neguje kožo, svetuje stranki, kako naj se neguje doma, predvsem pa z znanjem strokovno pristopi k diabetičnem stopalu, ki ima na tem področju posebne zahteve,« še razloži Nina Petrovčič. Zelo neprijetne in boleče, še posebno če z njimi nepravilno ravnamo, so razpoke na peti oziroma ragade, ki nastanejo predvsem zaradi odvečne trde kože. Ragade očistimo in odstranimo trdo kožo ter jo zaščitimo, da se razpoke zacelijo. Odprte razpoke je nujno potrebno dobro sanirati in zaščititi saj je le-ta lahko zelo nevarna za bakterije in viruse.

Noge na hladno, če imate krčne žile

Kronična bolezen ven oziroma kronično vensko popuščanje, ki nastane zaradi povišanega tlaka v venah spodnjih okončin, je precej razširjeno obolenje. Razširjene in poškodovane vene spodnjih okončin ali krčne žile (varice) nikakor niso samo lepotna nevšečnost, temveč resno obolenje s hudimi posledicami, če niso pravočasno in pravilno zdravljene. Poleti imajo bolniki s krčnimi žilami več težav, saj toplota vene dodatno razširi in poslabša simptome. »Odsvetujemo dolgotrajno izpostavljenost virom toplote ali pretirano sončenje, kopanje v toplih bazenih, kjer je temperatura vode več kot 28 °C. Prhanje nog s hladno vodo pospeši delovanje ven, zmanjšuje občutek težkih nog in omili bolečino. Kopanje v hladni vodi ali morju združuje kombinacijo hladu in telesne aktivnosti. Svetujemo nošenje udobnih, ne pretesnih oblačil posebej prek trebuha ali nog ter čevlje s srednje visoko peto. Na daljših potovanjih si privoščimo več kratkih postankov s kratkim sprehodom ali stopalnimi vajami, ki poženejo kri po venah,« razloži asist. mag. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., spec. dermatovenerolog. Razen izpostavljenosti virom toplote je za noge s krčnimi žilami nujna redna telesna dejavnost. »Svetujemo hojo najmanj 40 minut na dan, kolesarjenje, plavanje in druge vzdržljivostne športe. Bolniki naj se izogibajo napornim športom, ki povzročajo nenaden pritisk na vene, kot sta tenis in skvoš, in vsem dejavnostim, ki zahtevajo prenašanje težkih bremen. Poleg tega je zavarovanje pred vsemi kroničnimi motnjami priporočljiva tudi uravnotežena prehrana z veliko vitamini in minerali in vzdrževanje primerne telesne teže.«

Neprijetni krči v nogah

»Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih in bolečih nog, bolečinami vzdolž ven ali večernim otekanjem okrog gležnjev. Ko je vreme toplo, se omenjene težave stopnjujejo. Razvijejo se lahko zelo tanke, temnomodre žilice, ki jih imenujemo mrežaste vene, če pa se vene razširijo, zvijugajo in izbočijo, nastanejo prave varice. Pri venski bolezni se krči nog pojavijo običajno ponoči. Odpravimo jih lahko z zgoraj naštetimi ukrepi, pri napredovali bolezni pa je potrebno zdravljenje s kompresijo, venoaktivnimi zdravili ali invazivnimi postopki. Drugi razlogi za krčne v nogah so lahko še pomanjkanje nekaterih mineralov, kot sta magnezij in kalcij, ki ju je potrebno nadomeščati,« še pove asist. mag. Nada Kecelj Leskovec.

Glivicam se izognemo tako, da poskrbimo, da so naša stopala suha. Obutev razkužujemo in čistimo, nogavice redno menjamo in peremo na visokih temperaturah ter si pri hoji po skupnih površinah – na bazenih in savnah – stopala in nohte razkužimo z antiseptiki ali antimikotiki.

Junij 2015