Iščite po prispevkih
Avtorica: Katja Štucin
Gre za bolezen srca, do katere pride, če srce ni več sposobno prečrpati zadostne količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem. Se pravi, srce se ne krči več dovolj dobro, da bi prekrvilo druge organe. Med najpogostejšimi vzroki za nastanek so bolezni srčnih žil ter srčnih zaklopk, vnetje srčne mišice, do srčnega popuščanja pride tudi zaradi večletne neurejenosti krvnega tlaka. Strnemo lahko, da skoraj vsaka bolezen, ki prizadene srčno mišico, lahko vodi v razvoj srčnega popuščanja. Najpogostejša simptoma sta težko dihanje pri telesnih naporih, kasneje tudi že v mirovanju, se pravi utrujenost ter zmanjšana telesna zmogljivost, in pa otekanje v noge ali trebuh, ker srce ne more dovolj učinkovito črpati krvi in potem voda zastaja. Srčno popuščanje lahko poškoduje tudi druge organe, med njimi ledvice, jetra itd.
V Sloveniji živi približno okoli 30.000 ljudi s srčnim popuščanjem, v Evropi pa kar 10 milijonov. Torej lahko rečemo, da bolezen doleti vsakega desetega človeka po 65. letu. Vemo tudi, da če napredovalega srčnega popuščanja ne zdravimo, to v enem letu pri 20 do 50 odstotkih bolnikov pomeni smrt.
Gre za metodo zdravljenja s presaditvijo matičnih celic v srce, ki jih na poseben način dobimo iz kostnega mozga. Matične celice s posebnim igelnim katetrom vbrizgamo po srčnih žilah v vnaprej določeno prizadeto območje srčne mišice, kar privede do pomembnega izboljšanja delovanja srca ter telesne zmogljivosti in s tem daljše življenjske dobe. Bistvo je namreč, da matične celice telesu omogočijo, da začne samo sebe obnavljati po naravni poti, nastanejo nove žile in del srca okoli njih si opomore. Sicer velja ob tem poudariti, da pri četrti fazi orisano zdravljenje ne pomaga več. Imamo namreč štiri stopnje bolezni in v zadnji so večinoma bolniki, ki potrebujejo presaditev srca ali mehanske podporne sisteme.
V okviru Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana obstaja hospitalni oddelek, na katerem združujemo klinično in raziskovalno delo na področju srčnega popuščanja in transplantacij srca. Seveda sodelujemo s kolegi iz tujine in pripravljamo ter se udeležujemo različnih kongresov. Tako v Sloveniji kot po svetu namreč število bolnikov narašča, saj se populacija stara, posledično prihaja do kopičenja bolezenskih stanj, ki prizadenejo tudi srce, prav tako pa se je izboljšalo preživetje bolnikov po srčnem infarktu, ki lahko pripelje do srčnega popuščanja.
V prihodnje bi želeli zdravljenje s presaditvijo matičnih celic kombinirati z zdravljenjem z vstavitvijo mehanskih podpornih sistemov. Na tak način upamo, da bi lahko pomagali tudi bolnikom v napredovalem stadiju bolezni, ki bi bili sicer kandidati le za presaditev srca.