Z namenom ozaveščanja glede povezave med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi zapleti so v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije organizirali predavanje na to temo, ki ga je vodil doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., specialist interne medicine.

Avtorica: Adrijana Gaber

Sladkorna bolezen močno povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni

V začetku je predstavil nekaj dejstev. Kar 68 % oseb, starejših od 65 let, umre zaradi bolezni srca, 16 % pa zaradi možganske kapi. To pomeni, da tudi večina sladkornih bolnikov umre zaradi srčno-žilnih vzrokov. Dejstvo je, da imajo osebe s sladkorno boleznijo od dva- do štirikrat večjo verjetnost, da bodo umrle zaradi bolezni srca, v primerjavi z odraslimi brez te bolezni.

Zakaj se sladkorna bolezen zdravi?

Kot je povedal dr. Janić, predvsem želijo preprečiti simptome. »Ko zbijemo sladkor na normalno raven, ti simptomi izzvenijo. Zdravimo pa tudi zato, da preprečimo akutne zaplete. Pri sladkorni bolezni so tri urgentna stanja, ki so lahko smrtno nevarna. Eno je hipoglikemija, ki je je akutni zaplet, povzročen z zdravili. Če terapijo opustimo ali je ne uvedemo pravočasno, pa pri tipu 1 pričakujemo diabetično ketoacidozo, ki je lahko nevarna, pri tipu 2 pa hiperglikemični hiperosmolarni sindrom. Dolgoročno pa z zdravljenjem želimo preprečevati kronične zaplete, da bolniku omogočimo kakovostno življenje,« je pojasnil dr. Janić ter nadaljeval, da so kronični zapleti okvare možganov.

 

Preberite tudi prispevek: Hipoglikemija – znana neznanka – ABCzdravja.si

 

»Ločimo mikrovaskularne in makrovaskularne zaplete, vsi pa prizadenejo ožilje. To so lahko majhne žile, kot so v očesu, v ledvicah, ali pa majhne žilnice, ki prehranjujejo živčevje. Lahko so prizadete velike žile, bodisi žile možganov, nog, srca … Vemo, da je pojavnost mikrovaskularnih zapletov tesno povezana s tem, kako urejena je sladkorna bolezen (kako natančno vzdržujemo raven krvnega sladkorja v ciljnem območju), manj pa vplivajo drugi dejavniki tveganja, na primer arterijska hipertenzija, hiperholesteromija ali kajenje. Makrovaskularni zapleti so sicer povezani z urejenostjo krvnega sladkorja, a samo v določeni meri. Zelo pomembni dejavniki tveganja so pri makrovaskularnih zapletih vsi že omenjeni.«

Sladkorna bolezen tipa 1 je pogostejša pri mladih, sladkorna bolezen tipa 2 pa je pogostejša pri starejših. »Stanja pred diabetesom imajo že povečano tveganje za razvoj ateroskleroze oziroma za aterosklerotične srčno-žilne bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo so nagnjeni k okvari ledvic, očesnim boleznim (očesnega ozadja oz. živcev), po določenem času pa se pri njih lahko začne razvijati aterosklerotična srčno-žilna bolezen. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 je običajno tako, da imajo pridružene že omenjene dejavnike tveganja in so že pred razvojem sladkorne bolezni nagnjeni k srčno-žilnim zapletom. Pri njih so torej v ospredju srčno-žilni zapleti, povezani z aterosklerozo. Sladkorna bolezen po nekaj letih postane koronarni ekvivalent, to pomeni, da ima bolnik s sladkorno boleznijo enako tveganje, da doživi srčnomišični infarkt, kot nekdo, ki ga je že predhodno utrpel,« je še poudaril dr. Janić.

Zdravljenje in samozdravljenje

Kako uravnavati dejavnike tveganja za srčno-žilne zaplete pri sladkornih bolnikih? Dr. Miodrag Janić: »Svetujemo mediteransko prehrano ter zmerno do intenzivno telesno vadbo, bolnikom pa priporočamo tudi, da shujšajo in prenehajo kaditi, če kadijo.« Pri bolnikih s sladkorno boleznijo so ciljne vrednosti za krvni tlak postavljene nekoliko nižje, in sicer ciljni sistolni krvni tlak naj bi bil pod 130 mm Hg, ciljni diastolni krvni tlak pa pod 80, vendar spet ne prenizko.

Kako se zdravi? »Svetovana zdravila so iz skupine zaviralcev ACE, ki imajo še dodatne varovalne učinke na srčno-žilni sistem in preprečujejo vnetne procese. Bolnikom s sladkorno boleznijo svetujemo, naj si doma redno merijo krvni tlak, ob vsakem ambulantnem pregledu pa tudi uravnamo terapijo za krvni tlak. Potrebno je tudi zniževanje ravni maščob v krvi. Primarni dejavnik tveganja je LDL-holesterol, ki ga zdravimo s statini. Ker je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tveganje za srčno-žilni dogodek visoko, so tudi te vrednosti postavljene nekoliko nižje. Večinoma si želimo, da bi bil LDL-holesterol pod 2,6. Če te vrednosti ne dosežemo samo s statini, dodamo še drugo zdravilo. Sladkorna bolezen je povezana z drugačno presnovo maščob, kjer so lahko pomešani trigliceridi in znižan tako imenovani dobri holesterol (HDL). Pri nekaterih pa uporabljamo zdravila iz skupine fibratov (katalip), ki ciljano znižujejo trigliceride. Pogosto uvedemo tudi protitrombotično zdravljenje,« je še povedal dr. Janić.

Kdaj je bolezen urejena?

Glede urejenosti sladkorne bolezni se odločajo individualno. Če je delež glikiranega hemoglobina od 6,5 %, je tveganje za drobnožilne zaplete manjše. Pri večini bolnikov mejo postavijo pri 7 % ali pa je koncentracija krvnega sladkorja med 3,9 in 10. Če je nekdo že utrpel nekatere srčno-žilne zaplete ali pa ni pripravljen na agresivno zdravljenje ali je nagnjen k hipoglikemijam, lahko te cilje postavijo više. Podobno tudi pri starejših s pridruženimi terminalnimi boleznimi.

Če je sladkorna bolezen dobro urejena, pa se po nekaj letih bolnik odloči, da zdravljenje nekoliko zmanjša ali pa se ne drži več režima zdravega življenja, se je po besedah dr. Janića izkazalo, da je vseeno imel dobrobiti od obdobja, ko je bila sladkorna bolezen urejena.

Katere zaplete lahko pričakujemo?

Najpogostejši srčno-žilni zapleti so zapleti zaradi ateroskleroze. Gre za kronično vnetno prizadetost žilne stene. Tam se kopičijo maščobni delci, razvije se vnetje in zožitve (plaki) se večajo ter lahko botrujejo temu, da se volumen žile tako zmanjša, da je preskrba s krvjo kritično motena. Ateroskleroza je pri bolnikih s sladkorno boleznijo nekoliko pospešena, ti bolniki tudi zbolevajo v mlajši dobi in imajo običajno difuzno prizadetost (v več žilah). Zakaj? »Prvi vzrok je hiperglikemija, pa tudi pogosti padci krvnega sladkorja pod 3,5 mlm/l, predvsem pa je to zaradi nihanja ravni krvnega sladkorja, ki sproža določene oksidativne procese, ti pa kvarno delujejo na žilno steno.«

 

Preberite tudi prispevek: Ateroskleroza – ABCzdravja.si

 

Za koronarno boleznijo zbolevajo mlajši bolniki s sladkorno boleznijo, poteka hitreje in je tudi bolj razširjena (prizadetih je več žil, ki oskrbujejo srčno mišico), pogosteje se pojavi kot difuzna bolezen, ki zaradi široke prizadetosti pogosteje zahteva premostitveno operacijo (by-pass). Kaže se kot angina pectoris, torej bolečina za prsnico ali kot težka sapa med napori, pri bolnikih s sladkorno boleznijo pa je značilna še tiha ishemija, kar pomeni, da imajo lahko že kritično zožene koronarne arterije, bolečine za prsnico, ki bi jih na to opozarjala, pa nimajo. Zato se kot prvi zaplet sladkorne bolezni lahko pokaže kot infarkt.

 

Preberite tudi prispevek: Koronarna srčna bolezen – ABCzdravja.si

 

Možgansko-žilna bolezen se kaže kot možganska kap. Poleg arterij na vratu so pogosto prizadete tudi manjše arterije v lobanji, ki prehranjujejo možgane. Če se te na določenih mestih zapirajo, lahko povzročajo majhne kapi. Če je kapi veliko, lahko to okvari možgane do te mere, da pride do vaskularne demence. Te oblike demence je pri bolnikih s sladkorno boleznijo nekoliko več. Ti bolniki imajo pri možganski kapi pogosto tudi večjo okvaro in večjo invalidnost ter višjo smrtnost.

 

Preberite prispevek osebne izkušnje z možgansko kapjo: Možganska kap ne izbira -ABCzdravja.si

 

V zadnjih letih se o srčnem popuščanju pri sladkornih bolnikih govori več kot včasih. Prvi razlog je ta, pove dr. Janić, da smo dobili zdravila, ki zdravijo sladkorno bolezen, in ugodno vplivajo na presnovo srčne mišice ter zmanjšujejo tveganje za poslabšanje srčnega popuščanja in za hospitalizacijo. Drugi razlog je ta, da so ugotovili, da že sama sladkorna bolezen vodi v srčno popuščanje. Tretji razlog pa je, da sladkorna bolezen prizadene arterije okoli srca, ishemična bolezen srca pa vodi tudi v srčno popuščanje, ki ga je seveda več pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

 

Preberite tudi prispevek: Srčno popuščanje – ABCzdravja.si

 

Sodobna diabetična zdravila

Tveganje za srčno-žilne zaplete se zmanjša tudi z zdravili, ki so bila primarno namenjena za zdravljenje sladkorne bolezni. To so predvsem zaviralci SGLT-2 in agonisti receptorjev za GLP-1. To so injekcijska zdravila, ki se aplicirajo enkrat tedensko. Naredili so raziskave, ki so bile primarno namenjene temu, da ta zdravila ne škodujejo, torej ne povečujejo tveganja za srčno-žilne bolezni. Izkazalo pa se je, da delujejo ugodno in zmanjšujejo tveganje za aterosklerotične srčno-žilne zaplete. Gre za varna zdravila, ki jih namenjajo bolnikom z boleznijo tipa 2, s kombinacijo metformina. Dodaten ugoden učinek je tudi ta, da bolniki shujšajo, zdravila pa se lahko dajejo tudi tistim, ki imajo urejeno sladkorno bolezen.

Pri vseh omenjenih zapletih je potrebna celostna obravnava bolnika – treba je delovati na vse dejavnike tveganja, je povedal dr. Janić ter za konec poudaril še to, da je treba pri bolnikih, ki imajo srčno-žilno bolezen, dejavno iskati tudi sladkorno bolezen. Določen delež bolnikov ima namreč neodkrito sladkorno bolezen.

ABC

A Večina sladkornih bolnikov umre zaradi srčno-žilnih vzrokov.

B Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imajo običajno pridružene dejavnike tveganja in so nagnjeni k srčno-žilnim zapletom.

C Pri bolnikih, ki imajo srčno-žilno bolezen, je treba dejavno iskati tudi sladkorno bolezen.