Zdravstvo vsakodnevno napreduje. Dosežki, kot so širjenje žil, so laikom največkrat nepredstavljivi. V kakšnih primerih se strokovnjaki odločijo za tak poseg, kako poteka in koliko časa traja rehabilitacija, nam je med drugim odgovoril Rok Perme, dr. med., ki se s svojimi kolegi na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana ukvarja predvsem z bolniki z obolelimi žilami na okončinah.

Avtorica: Katja Štucin

Zakaj pride do potrebe širjenja žil pri posamezniku in v kakšnih primerih je poseg širjenja žil nujen?

Kadar govorimo o posegih širjenja žil, je treba vedeti, da večino posegov izvajamo na t. i. arterijah (žilah odvodnicah), manjši del pa tudi na t. i. venah (žilah dovodnicah). Arterije so žile, ki vodijo »dobro« kri, bogato s hranili in kisikom, od srca proti končnim tkivom in organom (možgani, mišice, ledvice, jetra …). Zožitev ali celo zapora ene od arterij lahko vodi do okvare organa, ki se kaže na različne načine.

Najpogostejši razlog za zamašitev žile je proces, ki mu rečemo ateroskleroza; gre za nalaganje maščobnih oblog v notranjo plast žilne stene, kar sčasoma pripelje do zožitve ali zapore. Razlogi za nastanek ateroskleroze so številni in jih imenujemo dejavniki tveganja. To so predvsem sladkorna bolezen, kajenje, motnje v presnovi maščob, povišan krvni tlak ter tudi genetska nagnjenost, starost in spol. Ateroskleroza je v razvitem svetu najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti, saj zaradi zamašitve arterij povzroča možgansko kap, srčni infarkt, okvaro črevesja in ledvic ter periferno arterijsko bolezen.

Periferna arterijska bolezen

S slednjo se ukvarjamo na našem Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana. Gre za stanje, ko zaradi nalaganja oblog v arterijah nog (ali redkeje rok) pride do pomanjkanja krvi v tkivih udov. Bolniki lahko to opazijo kot bolečine v mišicah nog (najpogosteje v mečih), ki se pojavljajo pri hoji in se morajo zaradi njih po določeni razdalji za kratek čas (1–2 minuti) ustaviti. V hujših primerih je lahko pomanjkanje krvi tako hudo, do so bolečine (navadno v stopalih in prstih) prisotne že v mirovanju ali se začnejo pojavljati razjede in rane, ki se ne celijo oz. lahko pride celo do gangrene (odmrtja tkiva).

Taka kritična motnja prekrvavitve udov je izredno resna bolezen s slabo prognozo, saj se pri približno četrtini bolnikov konča z amputacijo, približno četrtina bolnikov pa v enem letu tudi umre. Pri teh skupinah bolnikov je torej eden od možnih načinov zdravljenja tudi širjenje žil: kadar gre za kritično moteno prekrvavitev, je poseg nujen, v drugih primerih pa običajno najprej svetujemo bolj konservativno zdravljenje z zdravili in redno hojo ter se za poseg odločamo kasneje.

Obstajajo balonske, žilne opornice …, kar se sliši nepredstavljivo za nas, laike. Na kakšne načine jih je sploh mogoče vstaviti?

Širjenje žil je postopek, kjer skozi majhno luknjico v koži s tanko cevko (vodilom) vstopimo v arterijski sistem. Poseg običajno poteka v lokalni anesteziji, kožo in arterijo pa najprej prebodemo s posebno iglo, nato uvedemo drobno žičko in preko nje posebno vodilo. V večini primerov pristopimo v stegensko (femoralno) arterijo, ki leži v globini nekaj centimetrov v dimljah, možni pa so tudi pristopi v arterije v zapestju, na nadlakti ali pod kolenom in drugi. Na površini telesa je torej po takem posegu vidna le drobna ranica, nič večja od tiste, ki nastane pri jemanju krvi.

Pravzaprav se vse skupaj sliši fascinantno. Nam lahko še podrobneje pojasnite, kako potekajo ti kardiološki posegi?

Posegi potekajo v t. i. katetrskem laboratoriju, kjer je poleg operacijske mize najpomembnejša naprava rentgenski aparat. Ko namreč v arterijo uvedemo vodilo, preko njega v žilo vbrizgamo posebno tekočino (kontrast) in nogo presvetlimo z rentgenskimi žarki. Na monitorju dobimo sliko ožilja, ki nam natančno prikazuje mesta zožitev in zapor. S pomočjo različnih drobnih žičk zamašitve prebijemo in nato po žički na to mesto pripeljemo tanko cevko (kateter), ki ima na konico zložen balonček, ki ga napihnemo s tekočino in oblogo stisnemo v žilno steno ter sprostimo pretok krvi po žili. Zaradi elastičnih lastnosti žile ali tipa obloge je včasih potrebno na mesto obloge potem vstaviti tudi opornico (stent), ki deluje kot drobna vzmet in preprečuje ponovno zožitev arterije.

Opornice so različnih vrst in zgradbe, vendar vse delujejo na enak način. V zadnjem času so na voljo tudi opornice in balončki, ki imajo na površini posebna zdravila, ki se vtisnejo v žilno steno in vplivajo na boljše celjenje žile po takem posegu. Ves poseg poteka pod kontrolo rentgenskega sevanja, zaradi česar so nujni točno določeni varnostni ukrepi predvsem za osebje, saj gre za vsakodnevno izpostavljenost rentgenskim žarkom. Za bolnike obsevanje ob upoštevanju pravil praktično ni nevarno. V našem katetrskem laboratoriju ves čas posega na posebnem monitorju spremljamo vse bistvene življenjske funkcije bolnika (EKG, krvni tlak, utrip …). Pri posegu sodelujejo interventni zdravnik (radiolog ali internist-angiolog), diplomirana medicinska sestra inštrumentarka in radiološki inženir (skrbi predvsem za tehnični del uporabe rentgena), seveda pa je pomembno tudi delo zdravnikov, sester in drugega osebja na bolniškem oddelku pred posegom in po njem.

Koliko časa bolnik v povprečju okreva po takšni operaciji?

Po zaključku posega iz arterije izvlečemo vodilo in luknjico v žili zapremo z ročno kompresijo ali zašijemo s posebno napravico. V izogib krvavitvi iz vbodnega mesta mora večina bolnikov mirovati (ležati) 24 ur, naslednji dan pa so lahko odpuščeni domov. Razen izogibanja dvigovanju težjih bremen posebnih omejitev po takem posegu nimajo in je okrevanje takojšnje.

Se njegovo življenje po posegu spremeni? Kakšni so vaši napotki po operaciji?

Treba je vedeti, da s širjenjem žil odpravljamo samo posledice ateroskleroze, medtem ko lahko na proces oblaganja žil vplivamo z zdravili. Zaradi tega je zelo pomembno zavedanje, da poseg, ki včasih traja tudi manj kot eno uro, sicer res takoj izboljša kakovost življenja bolnikov (lažje hodijo, rane se zacelijo), vendar mora biti sprememba življenjskega sloga in jemanje predpisanih zdravil trajna, kajti drugače se bolniki pogosto vračajo zaradi ponovitve težav. Pod pojmom zdrav življenjski slog razumemo predvsem prenehanje kajenja, redno telesno dejavnost (npr. vsakodnevna hoja) ter uravnoteženo prehrano z manj nasičenih maščob, soli in sladkorja.

Za konec morda nanizajva še nekaj statističnih podatkov. Je širjenje žil v Sloveniji pogost poseg?

V našem katetrskem laboratoriju trije zdravniki vsako leto opravimo od 650 do 700 takih posegov, poleg tega posege izvajajo tudi interventni radiologi v obeh UKC ter nekaterih manjših bolnišnicah. Tem številkam lahko prištejemo še posege širjenja srčnih (koronarnih) žil, ki jih izvajajo interventni kardiologi pri bolnikih s srčnim infarktom ali prsno bolečino (angino pectoris), tako da je poseg širjenja žil v Sloveniji pogost, saj ga opravimo pri nekaj tisoč bolnikih.

Kadar govorimo o periferni arterijski bolezni, je treba vedeti, da ima med starejšimi od 55 let kar 15 do 20 odstotkov oseb obloge oziroma zamašitve v arterijah nog, ki pa jim (še) ne povzročajo težav. Vendar pa prisotnost periferne arterijske bolezni, tudi če je brez simptomov, pomeni, da je pri teh bolnikih proces ateroskleroze aktiven in so ogroženi za nastanek predvsem srčnega infarkta in možganske kapi. Zaradi tega je potrebno skrbno zdravljenje z zdravili ter sprememba življenjskega sloga za zmanjšanje teh tveganj. Prisotnost periferne arterijske bolezni lahko preprosto ugotovimo že na primarni ravni zdravstva z določitvijo t.i. gleženjskega indeksa (izmerimo krvni tlak na nogah na ravni gležnjev).