Srčno-žile bolezni so najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, njihovo število pa iz leta v leto narašča. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da se starostna meja obolelih znižuje. Preventiva igra tudi pri srčno-žilnih boleznih zelo pomembno vlogo. Spreminjanje življenjskega sloga je ključno in prav je, da temu posvetimo veliko pozornosti. Dr. Andrej Vugrinec, dr. med., specialist internist iz Zdravilišča Radenci poudarja, kako pomembno je zavedanje o zdravem načinu življenja. Vlaganje v zdravje nam pozneje lahko prihrani prenekatero zdravstveno tegobo. Marsikdo misli, da so zdravilišča rezervirana le za ljudi, ki že imajo zdravstvene težave. Spodbudno je dejstvo, da se veliko ljudi zaveda, kako pomembno je, da v svoje zdravje in dobro počutje vlagajo že danes, zato se jih vedno več odloča za specialistične preventivne preglede, ki jih opozorijo že na zelo majhna tveganja za nastanek bolezni. Tako lahko posameznik še pravočasno ukrepa in tveganja omili ali celo odpravi.  

Avtor: Andreja Košir

Število bolezni srca in ožilja iz leta v leto narašča. Kateri so tisti glavni vzroki za to?

Glavni vzrok za naraščanje števila obolenj srca in ožilja v zahodni populaciji je očitno življenjski slog, ki se je razvil v zadnjih desetletjih. Živimo pod vedno večjim pritiskom uspeha in storilnosti, pri tem pa pozabljamo na potrebo človeškega bitja po počitku in sprostitvi. Pomemben delež v naraščanju števila omenjenih bolezni ima zagotovo tudi napredek medicine. Življenjska doba se je v dvajsetem stoletju izjemno podaljšala, s staranjem pa vse bolj prihajajo do izraza degenerativne spremembe na obtočilih. V medicini radi rečemo, da je človek star toliko, kolikor je staro njegovo ožilje.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja?

Klasični dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja so starost, spol (na udaru so predvsem moški), arterijska hipertenzija, visok krvni tlak, povišane serumske maščobe, povečana telesna masa, telesna neaktivnost, stres, kajenje in sladkorna bolezen.

Na katere dejavnike lahko vplivamo sami?

Na starost in spol ne moremo vplivati. Lahko pa poskrbimo, da smo telesno dovolj aktivni, ohranjamo primerno telesno maso, se znamo sprostiti, ne kadimo, ne uživamo pretiranih količin alkohola, če pa zbolimo zaradi katere od bolezni, ki se jih da obvladovati, pa poskrbimo za čim boljše zdravljenje. Predvsem moramo redno nadzorovati raven serumskih maščob, arterijsko hipertenzijo in sladkorno bolezen.

Kaj pa preventiva? Kako naj živijo ljudje, da bodo v največji možni meri znižali možnosti za nastanek srčno-žilnih bolezni?

Zdrav življenjski slog je univerzalen. Glavni zaščitni dejavnik v življenju je osebna sreča in zadovoljstvo. Pomembno je, da je človek srečen v družinskem in poklicnem okolju, da počne stvari, ki so mu všeč, se zna sprostiti in poveseliti in ne počne preveč »neumnosti«. Predvsem je pomembno, da je človek zadovoljen s svojim delom, srečen v družini in se ne izpostavlja pretirano zgoraj navedenim dejavnikom tveganja.

Starostna meja bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi se znižuje. Čemu pripisujete to dejstvo?

Starostna meja srčno-žilnih bolnikov se znižuje zato, ker so ljudje nezdravemu življenjskemu slogu izpostavljeni vse od rosne mladosti. Rad bi izpostavil predvsem tekmovalnost, telesno neaktivnost, debelost in hitro, nezdravo prehrano. Na srečo se zavest ljudi spreminja. Vedno več je osveščenih ljudi, ki aktivno skrbijo za svoje zdravje in znajo v življenju najti pravo ravnotežje med zahtevami pohlepa zahodne družbe in sprostitvijo.

Kakšne težave imajo bolniki, ki prihajajo k vam?

Veliko bolnikov, morda večina, ki jih pregledamo v naši kardiološki ambulanti v Zdravilišču Radenci, nima znakov organske bolezni. V ospredju je pogosto psihična napetost, strah, kar se kaže kot nekoliko povišan krvni tlak, neizrazite bolečine v prsnem košu, predvsem pa opažamo povišan srčni utrip v aktivnem delu dneva. Zelo zanimivo je gledati 24-urne posnetke EKG-ja bolnikov, ki pokažejo, kako napet je človek v delu dneva, ko se od njega pričakuje veliko na delovnem mestu. Zvečer in ponoči napetost popusti, kar se kaže v normalizaciji srčnega ritma. Seveda opažamo tudi veliko patologije. V ospredju je arterijska hipertenzija, motnje presnove lipidov, sladkorna bolezen in debelost.

Kako poteka čas zdravljenja, ki ga bolniki preživijo pri vas? Kakšne obravnave so deležni?

V naše zdravilišče prihajajo na rehabilitacijo ljudje, ki so imeli resne težave s srčno-žilnim sistemom. Predvsem govorimo o bolnikih po miokardnem infarktu, zamenjavi srčnih zaklopk, vedno več je tudi transplantirancev. Rehabilitacija v našem zdravilišču traja 2–3 tedne, obravnava vsakega bolnika pa je povsem individualna. Po eni strani skušamo bolnike čim bolj zaposliti in jih spodbuditi k telesni aktivnosti, po drugi strani pa jih učimo, da je v življenju potreben tudi počitek, sprostitev, včasih celo lenarjenje. Rehabilitacija je pomembna predvsem s stališča vzgoje bolnika za nadaljnje življenje. Naša naloga je, da ob pomoči naravnih zdravilnih dejavnikov pospešimo proces rehabilitacije, hkrati pa bolniku pomagamo odpraviti negotovost in strah, ki ju doživlja ob ogrožajoči srčno-žilni bolezni.

Ves čas zelo poudarjate tudi pomen preventive. Kako potekajo preventivni pregledi v Zdravilišču Radenci? Kdo se zanje odloča in kateri skupini ljudi bi jih vi še posebej priporočili?

Na preventivne preglede v Zdravilišče Radenci prihajajo posamezniki, ki jim to omogočajo gospodarske družbe, v katerih so zaposleni, ali posamezniki, ki se za to odločajo sami zaradi zdravstvenih težav ali pa tudi iz preventive. Preventivne preglede priporočamo vsem posameznikom, ki vstopijo v peto desetletje življenja, čeprav nimajo nobenih zdravstvenih težav. Potrudimo se, da bolniki preglede opravijo v čim krajšem času. Po običajni poti v javnem zdravstvu bi takšen obseg pregledov in preiskav trajal tudi več mesecev, pri nas pa navadno zadošča le nekaj ur. Opravimo natančen zdravniški pregled ter razširjene laboratorijske preiskave, poleg tega pa še EKG, ehokardiografijo in obremenitveno testiranje na cikloergometru. Po potrebi se odločimo še za doppler vratnega ožilja ali žil spodnjih okončin in ultrazvočno preiskavo abdomna. Po opravljenih preiskavah vsakega čaka še zaključni razgovor pri zdravniku, ki mu razloži morebitna novoodkrita tveganja in mu svetuje glede nadaljnjih preventivnih ukrepov oziroma morebitnega zdravljenja.

December 2013