Izred. prof. Marija Petek Šter, dr. med., spec. druž. med. iz Zdravstvenega doma Trebnje je pred desetimi leti vodila presečno raziskavo o delu zdravnikov splošne medicine, s katero so ugotavljali stanje o delu v splošnih ambulantah v Sloveniji. Prišli so do vrste zanimivih ugotovitev, ki se v zadnjih letih niso veliko spremenile. Le delež obiskov, ki jih opravijo ljudje, stari 65 let ali več, se je povečal. Pred desetimi leti so starostniki predstavljali približno 16 odstotkov populacije in skoraj tretjino vseh obiskov v splošnih ambulantah; danes je ta delež verjetno še večji. Enake ostajajo tudi najpogostejše bolezni.

Avtorica: Vesna Vilčnik

»Med najpogostejšimi težavami v starosti so bolezni srca in ožilja, skeletno-mišične težave, povezane z obrabo sklepov, rakava obolenja, pogoste so težave s kožo, nevropsihiatrične motnje, kamor ob depresiji in motnjah spanja sodi sindrom demence, za katerega je značilen kognitivni upad, ki zmanjšuje funkcionalno sposobnost in vodi v odvisnost od tuje pomoči. Starost prizadene tudi čutila, kot sta vid in sluh, kjer medicina pogosto lahko pomaga s pripomočki za izboljšanje funkcije. Pogoste težave v starosti so tudi težave z odvajanjem vode (uhajanjem urina) in zaprtje ter stanja, ki jim pravimo geriatrični sindromi; to so težave z ravnotežjem in vrtoglavica, oboje pa pogosto vodi k padcem in zlomom, kroničnim bolečinam in preležaninam. Med akutnimi stanji se pogosteje kot pri mlajših ob oslabljenem imunskem sistemu starostnika srečujemo z okužbami, ki imajo pri starejših zaradi prisotnih, s starostjo povezanih sprememb in sočasnih kroničnih bolezni težji potek in pogosteje kot pri mlajših zahtevajo zdravljenje v bolnišnici in še vedno predstavljajo pomemben neposreden razlog smrtnosti pri starejših,« je povedala izred. prof. Marija Petek Šter, dr. med., spec. druž. med.

Potrebe starejših po zdravstvenih storitvah so 2 do 5-krat večje od mlajše populacije; za njihove potrebe v državi porabimo od 3 do skoraj 8-krat več sredstev kot za mlajšo populacijo. Večja je tudi potreba po ambulantnih obiskih in hospitalizacijah, pa tudi zdravilih in medicinskih pripomočkih. Starejši obiščejo družinskega zdravnika predvsem zaradi kroničnih bolezni, veliko pa je tudi tako imenovanih administrativnih obiskov, na katerih starejši pridejo po (nove) recepte. Glede kroničnih bolezni je cilj zdravljenja predvsem čim boljša kakovost življenja in ne zgolj podaljševanje življenja, je povedala dr. M. Petek Šter in dodala, da se je ob tem potrebno zavedati bolnikove prognoze in naravnega poteka bolezni, biti pripravljen sprejeti določeno stopnjo diagnostične nejasnosti, poizkušati prepoznati reverzibilne vzroke poslabšanja kronične bolezni, jih odpravljati in se izogibati polifarmaciji (več zdravil hkrati, na recept in brez recepta). Pri kroničnih boleznih zdravniki začnejo zdravljenje z nizkimi (polovičnimi) odmerki zdravil in jih kasneje (po potrebi) povečujejo. Prilagajanje odmerkov zdravil je pri starejših pomembno tudi zaradi spremenjene absorpcije v prebavilih, spremenjene presnove in izločanja (zmanjšana funkcija ledvic in/ali jeter) ter spremenjene sestave telesa (zmanjšana mišična masa, več maščevja). Zdravniki družinske medicine z zdravili zdravijo le tiste zanesljivo potrjene bolezni in simptome, kjer ima zdravljenje nedvoumno korist. Zdravila so ustrezno predpisana takrat, ko je pričakovana korist večja od morebitnega tveganja, ki mora biti relativno majhno.

Bolezni srca in ožilja so na prvem mestu po vzrokih smrti

Kar 64 odstotkov starejših obišče družinskega zdravnika zaradi bolezni srca in ožilja. To so arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, ishemična bolezen srca (IBS), kardiogena sinkopa, atrijska fibrilacija, bolezni zaklopk in srčno popuščanje. »Ateroskleroza je napredujoč proces in starost predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zaplete ateroskleroze. Ishemična bolezen srca predstavlja vodilni vzrok smrti pri starejših, sledijo jim druge oblike aterosklerotične bolezni, kot sta možgansko- in ledvično-žilna bolezen. Ishemična bolezen srca lahko vodi do nenadne smrti ali pa prizadene srčno mišico do te mere, da je delovanje srca okrnjeno, kar vodi v razvoj srčnega popuščanja, ki ima slabo prognozo. , slabšo prognozo ima npr. le rak pljuč ali trebušne slinavke,« je povedala dr. M. Petek Šter, ki opozarja, da je za kakovostno staranje potrebno začeti skrbeti že v mladosti.

Kot velja za vse aterosklerotične bolezni, so glavni dejavniki tveganja znani in nekaterim se je mogoče izogniti (npr. kajenju, nezdravi prehrani, pomanjkanju gibanja) oziroma jih z zdravljenjem nadzirati (povišan krvni pritisk, povišan holesterol, povišan krvni sladkor), na druge, kamor ob vplivu dednosti prištevamo starost, pa ne moremo vplivati. Mnogi, ne samo starejši, so že povsem vajeni, da si dnevno merijo »pritisk« oziroma pravilno rečeno krvni tlak. Epidemiološke raziskave kažejo, da se v starosti že nad 35 let v razvitih državah Srednje in Severne Evrope bolezen pojavi pri 45 odstotkih ljudi. »Zdravljenje arterijske hipertenzije kot kronično zvišanega krvnega tlaka mora biti redno in poteka do konca življenja. Ob navodilih za zdrav življenjski slog, kjer dodatno poudarjamo pomen omejitve soli v prehrani, imamo danes na voljo številna dobra zdravila, ki zaradi 24-urnega nadzora krvnega tlaka omogočajo jemanje enkrat dnevno, kar olajša sodelovanje pri zdravljenju. Pri starejših bolnikih z arterijsko hipertenzijo si prav tako želimo doseči ciljne vrednosti krvnega tlaka, ki pa jih oblikujemo individualno in so v posameznih primerih lahko nekoliko višje od ciljnih vrednosti (pod 140/90 mm Hg), ki praviloma veljajo za mlajše bolnike z arterijsko hipertenzijo,« je razložila dr. M. Petek Šter in dodala, da želijo zdravniki ob zdravljenju arterijske hipertenzije doseči tudi nadzor nad ostalimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, saj lahko le s celostnim pristopom k bolniku zmanjšajo njegovo tveganje za pojav oziroma smrt zaradi bolezni srca in ožilja, oziroma premaknejo pojav bolezni v višjo starost.

Odstranitev sive mrene je eden najvarnejših kirurških posegov

Kako dragocena sta v človekovem življenju vid in sluh, se običajno začnemo zavedati šele, ko oslabita. 20 do 60 odstotkov starejših slabo sliši, najpogostejši vzrok pa je starostna naglušnost. Tudi motnje vida pomembno vplivajo na vsakdanje življenje starejših ljudi, saj obstaja močna povezava med slabšo vidno funkcijo in zmanjšano kakovostjo življenja. Najbolj jih prizadene izguba možnosti branja in izguba vozniškega dovoljenja, saj oboje precej vpliva na samostojnost. Skoraj sopotnici v starosti sta siva ali zelena mrena (glavkom).

»Siva mrena ovira prehod svetlobe do očesnega ozadja in povzroča meglen vid in bleščavost. Edina uspešna metoda zdravljenja sive mrene je operacija. Odstranitev sive mrene je najpogostejša očesna operacija in eden najvarnejših kirurških posegov nasploh. Bistvo operacije sive mrene je nadomestiti motno naravno očesno lečo (sivo mreno) s prozorno umetno lečo. Operacijo opravimo kot ambulantni poseg v lokalni, kapljični anesteziji (brez injekcij) in traja 15 minut,« je razložil Peter Preskar, dr. med, spec. oftalmolog, in dodal, da je mogoče hkrati ob odstranitvi sive mrene korigirati tudi dioptrijo. V zadnjih letih so namreč na voljo tehnološko dovršene nadstandardne torične in večžariščne leče, ki povrnejo oster vid in celo nadomestijo očala.

Poleg obeh omenjenih mren pa se pri starejših ljudeh pojavljajo še nekatere druge pogoste očesne bolezni: starostna degeneracija makule, okvara očesne površine oz. sindrom suhega očesa in diabetična retinopatija. »Večino teh bolezni lahko zdravimo ali vsaj upočasnimo njihovo napredovanje, zato je pomembno zgodnje odkrivanje. Pomembni so preventivni pregledi oči in vida, ki ne zajemajo le merjenja dioptrije, ampak obsegajo tudi merjenje očesnega pritiska, pregled z biomikroskopom, pregled očesnega ozadja ter druge preiskave, za kar je usposobljen zdravnik okulist,« je povedal dr. Preskar.

V razvitem svetu je najpogostejši vzrok za slabovidnost pri ljudeh, starejših od 50 let, starostna degeneracija makule (rumene pege). Kaže se kot postopno slabšanje vida, največ težav pa povzroča pri branju. Dejavniki tveganja so kajenje, genetsko nagnjenje, povišan krvni tlak, povečana izpostavitev sončnim žarkom in pomanjkanje mineralov, vitaminov ter antioksidantov v prehrani. Bolezen okvari centralni vid, ne vodi pa do slepote. Še en pojav je pogost že po 40. letu starosti. Ljudje ob branju časopisa le-tega ne držijo več tik pred seboj, ampak ga odmaknejo na razdaljo, s katere lahko ob dobri svetlobi berejo. Gre za pojav starostne slabovidnosti. Za tiste, ki ne želijo uporabljati očal za branje, obstaja možnost trajne odprave starostne slabovidnosti z vstavitvijo znotrajočesne večžariščne leče. »Zaradi dobrih rezultatov so te operacije vedno pogostejše, še najprimernejše pa so za ljudi, ki imajo poleg starostne slabovidnosti prisotno tudi kratkovidnost ali daljnovidnost, torej potrebujejo očala za daljavo in bližino. Ob tem je pomembno, da so oči zdrave oz. da ni prisotnih drugih očesnih obolenj. Za dobro funkcijo vida je potrebno operirati obe očesi,« je še povedal dr. Preskar.

Okulisti starostnikom priporočajo redni letni preventivni pregled. Tako lahko odkrijejo bolezni v zgodnejših fazah in je zdravljenje uspešnejše. V primerih, kjer vida ne morejo izboljšati, pacientom skušajo pomagati s pripomočki za slabovidne (digitalne lupe, računalniki in tablični računalniki, ki zaradi možnosti nastavitve velikosti besedila olajšajo branje).

Zdrav duh v zdravem telesu

Pri 85 letih se polovica starejših sooča z motnjami ravnotežja in gibanja. Vzroki so lahko mišični, skeletni, nevrološki (možganska kap, parkinsonizem, periferna nevropatija, normotenzivni hidrocefalus, degenerativne spremembe hrbtenice z okvaro hrbtenjače, vestibularna disfunkcija, nehotni gibi) in ortopedski (degenerativne spremembe sklepov). Med slednje sodi tudi osteoporoza, le kdo še ni slišal zanjo? V Sloveniji jo ima skoraj 30 odstotkov žensk, starejših od 50 let, in skoraj 15 odstotkov moških, starejših od 60 let. Tveganje za osteoporozo močno narašča s starostjo. »To je sistemska bolezen kosti, za katero je značilna nizka kostna gostota. Posledica so krhke kosti, ki se hitreje zlomijo. Ker se s starostjo slabša absorbcija kalcija in se zmanjšuje pretvorba predstopnje vitamina D v aktivno obliko, je  potrebno pri starostnikih zagotoviti primeren vnos kalcija in vitamina D. Po potrebi predpišemo tudi dodatna zdravila za osteoporozo. Pri najstarejših prihaja zaradi slabše koordinacije do pogostih padcev. Ker je kost krhka, lahko pride do osteoporotičnega  zloma,« je opozorila Sabina Fujs Kuhar, dr. med., spec. druž. med. iz Zdravstvenega doma Murska Sobota.

Znano je, da so padci in posledice padcev pri starostnikih pogost vzrok smrti, zato je previdnost vedno na mestu. Vzrok za bolečine v sklepih pa so lahko tudi revmatična obolenja, ki so kronična in praviloma neozdravljiva. S pravočasnim zdravljenjem se lahko ustavi njihovo napredovanje. Revmatična obolenja, ki jih je sicer več kot 100, lahko prizadenejo vse starostne skupine. Za starostnike je predvsem značilen degenerativni revmatizem ali osteoartroza, ki je posledica okvare sklepnega hrustanca. Družinska zdravnica Sabina Fujs Kuhar, ki opravlja delo splošnega oz. družinskega zdravnika tudi v ambulanti doma starejših občanov Janka Škrabana v Beltincih, pove: »Telesno zdravje starejših dobro vpliva na njihovo duševno počutje. Gibanje v starosti pripomore k ohranjanju telesnih sposobnosti, ki so potrebne pri vsakodnevnih opravilih. Redna telesna vadba krepi mišice, kosti, imunski sistem in izboljša splošno počutje. Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije pri odraslih zadošča zmerna telesna dejavnost 30 minut na dan večino ali vse dni v tednu. Za zdrave starejše se priporočajo predvsem aerobne vaje, vaje za mišično moč, za gibljivost in ravnotežje.« Poleg telesne vadbe pa na počutje starejšega človeka vpliva tudi okolje, v katerem živi. Za dvig razpoloženja in dobro voljo v domovih za ostarele poskrbijo tudi različne dejavnosti in dogodki v domu. Sabina Fujs Kuhar nam zaupa, da so zdravstvene težave samo povod za obisk ambulante, kajti starostniki se želijo predvsem pogovarjati. »Velikokrat je dovolj poslušanje in topla beseda. Osamljenost je pogosta težava starostnikov. Starejši, ki so prej živeli popolnoma sami, se težko navadijo domskega življenja. Zanje je najbolj moteča prisotnost sostanovalcev in njihove različne navade. Potrebujejo precej časa in spodbude, da se vključijo v domske aktivnosti. Po vključitvi pa so običajno zadovoljni,« še doda.

Potrebna je tudi vadba spomina in zbranosti

Mnogi starost še vedno najraje preživijo v domačem okolju. Ker sami pogosto ne zmorejo več skrbeti zase, potrebujejo pomoč. Svojci, ki ne morejo skrbeti za svoje starše, se pogosto obrnejo na strokovnjake in organizacije, ki ponujajo pomoč na domu. »Pri nas v sodelovanju s starostnikovo družino izberemo individualno pripravljeno osebno pomočnico za vsakega uporabnika posebej. Starejši najpogosteje potrebujejo pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, pomoč pri gibanju, prehranjevanju in seveda gospodinjsko pomočnico,« je povedala Tjaša Knap Maršič, organizatorka pomoči na domu pri ProDomi. Starejši in bolan človek, ki izgublja svojo samostojnost, je zelo ranljiv. Takrat poleg nege najbolj potrebuje čustveno podporo in toplino doma. »Zato imajo naši uporabniki vedno možnost izbire. Če se z izbrano pomočnico ne ujemajo, jo lahko po njihovi želji vedno zamenjamo,« še doda Tjaša Knap Maršič. Tovrstne storitve pa žal niso dosegljive vsem, ki bi jih potrebovali ali si jih želeli. V letu 2013 je bilo med ljudmi, ki so živeli pod pragom revščine, kar 22 odstotkov oseb starih 65 let ali več. Pri tem so najbolj ogrožena enočlanska gospodinjstva starejših žensk. »Pri našem društvu prav v ta namen izvajamo program ‘Strategije preživetja starejšega človeka v času krize’, s katerim opozarjamo na stanje v državi ter iščemo uspešne strategije, ki bi starejšim olajšala soočanje tako s finančno kot tudi z duševno stisko, ki jo lahko povzroči pomanjkanje. Starejše ljudi in sami sebe bi želeli naučiti, kako naj se z majhnimi ukrepi, lastnimi izkušnjami in izkušnjami drugih zoperstavimo revščini in vsaj omilimo njeno moč,« je povedala vodja sekcije seniorjev Marinka Gaberšek iz Gerontološkega društva Slovenije (GDS). Opozorila je tudi na problem na področju plačevanja domske oskrbe. Vedno več domov namreč zaračunava dodatne storitve, ki so skoraj nujne, ki pa si jih starejši z nižjo pokojnino ne morejo privoščiti.

Poleg že omenjenega programa pa GDS že več let organizira tudi srečanja seniorjev v okviru programa ‘Starejši človek z demenco in njegova družina’. Srečanja običajno potekajo v domu starejših občanov, ki si ga člani društva predhodno ogledajo. »Največ pozornosti namenimo oskrbi stanovalcev z demenco. Prirejamo predavanja o demenci, na katerih spregovorimo o tem, kaj je demenca, kakšni so njeni simptomi, kako napreduje, kako komuniciramo s človekom z demenco in svetujemo, kam se lahko obrnejo svojci, ko potrebujejo pomoč. Demenca je za svojce namreč zelo boleča izkušnja, ki jo spremljajo občutki izgube, krivde, strahu in nemoči,« pove Teja Kozel iz GDS. V pomoč svojcem je lahko tudi brošura ‘Vaje za vadbo spomina in zbranosti’, ki jo je že pred časom izdalo Gerontološko društvo Slovenije.

Letos so nadgradili tudi projekt svetovalnega servisa, kjer starejšim (pa tudi svojcem) nudijo pomoč pri iskanju odgovorov na različna vprašanja, ki se pojavljajo v starosti. Za mentalno zdravje je seveda potrebna tudi mentalna aktivnost. Priporoča se čim več branja, reševanja raznih nalog (npr. križanke), opravljanje dejavnosti, ki jih starostnik še zna in zmore, spremljanje družbenega življenja in vključevanje v različne aktivnosti. Kar 2100 (od skupno 3256) starejših od 65 let obiskuje katerega od 286 tečajev, ki jih ponuja Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. »Največ zanimanja je za umetnostno zgodovino, angleščino, geografijo, zgodovino, računalništvo, jezikovno izobraževanje in naravoslovje. Letos imamo kar tri slušatelje, ki so stari več kot devetdeset let, najstarejša pa jih ima 92,« je povedala Alijana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani.

December, 2014