Tretjega junija obeležujemo svetovni dan bolezni ven. Poimenovanje kronična venska bolezen zajema celoten spekter kliničnih znakov in simptomov, ki jih povezujemo z venami, od občutka težkih in utrujenih nog brez kakršnih koli vidnih sprememb pa do obsežnih in več let prisotnih venskih razjed. Gre za izjemno pogosto bolezen, ki prizadene več kot polovico odraslega prebivalstva. Ob letošnjem dnevu bolezni ven smo se pogovarjali z dr. Vesno Breznik, dr. med., spec. dermatovenerologije z UKC Maribor, ter dr. Alenko Borovničar, dr. med., z NIJZ.

Avtorica: Alja Možej

Kronična venska bolezen (KVB) je bolezen v spodnjih okončinah, ki zaradi motenj v venskem žilju prizadene povrhnje vene v nogah. Te postanejo sčasoma bolj toge, njihova stena oslabi in posledično je oviran dotok krvi proti srcu, tudi zaradi onesposobljenosti in nezmožnosti ustreznega delovanja zaklopk v teh venah, ki sicer olajšajo dotok krvi proti srcu. Bolezen ima kronični potek, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje. V začetni fazi se kaže kot občutek težkih nog, topa ali pekoča bolečina v nogah, otekanje ali nočni krči v nogah, v napredovali fazi bolezni pa se pojavijo razjede, pojasnjuje dr. Borovničar.

Mednarodna klasifikacija CEAP klinične znake KVB razvršča v sedem razredov: C0-C6, pri čemer je C0 brez vidnih ali tipljivih znakov.

C1: Teleangiektazije ali retikularne vene

Teleangiektazije so razširjene, pajkasto ali metličasto oblikovane vene s premerom manj kot en milimeter. Retikularne ali mrežaste vene so zavite, modrikaste podkožne vene s premerom manj kot tri milimetre, ki kažejo na prizadetost stranskih vej debelih ven goleni – velike in male safene.

C2: Krčne žile ali varice

Krčne žile so zavite podkožne vene s premerom več kot tri milimetre. So odraz sprememb na veliki in mali safeni.

C3: Oteklina

Oteklina kaže na presežek tekočine v koži in podkožnih tkivih.

C4: Kožne spremembe (hiperpigmentacije, ekcem, lipodermatoskleroza)

Hiperpigmentacija je rjavkasto obarvanje kože, do katerega pride zaradi prestopanja rdečih krvničk skozi žilno steno in kopičenja v koži. Ekcem je vnetje kože, ki se kaže kot rdečina, včasih tudi kot mehurčki in rosenje, v kasnejši fazi pa z luščenjem. Lipodermatoskleroza se pojavi ob dlje časa trajajočem vnetju, ki povzroči brazgotinjenje kože in podkožja. Navadno napoveduje golensko razjedo.

C5: Kožne spremembe, opisane pri razredu 4 in zaceljena venska razjeda

C6: Zgoraj omenjene kožne spremembe in aktivna venska razjeda

Venska razjeda navadno nastane v predelu notranjega gležnja. Dno razjede je rdeče in vlažno, če pa je pokrita s slojem odmrlega tkiva, je rumene barve. Če se na rani začno razmnoževati bakterije, to lahko vodi do okužbe.

Preberite tudi prispevek: Spremembe na koži pri kronični venski bolezni – ABCzdravja

KVB je posledica povišanega tlaka v venah

»Do bolezenskih procesov v venskih stenah in zaklopkah, ki vodijo v napredovanje simptomov in znakov KVB, prihaja zaradi povišanih tlakov v venah – venske hipertenzije,« razloži dr. Breznik. »Do venske hipertenzije lahko pride zaradi treh dejavnikov: motnje v delovanju venske črpalke, popuščanja (insuficience) ali ovire (obstrukcije) ven ali kombinacije teh treh vzročnih dejavnikov. Vensko črpalko predstavlja krčenje golenskih mišic med hojo. Zato pri osebah, ki dolgo sedijo ali stojijo, npr. pri bolnikih na invalidskih vozičkih in potnikih na dolgih poletih, prihaja do oteklin nog ali goleni. Do venske hipertenzije pride tudi, če obstajajo ovire pri vračanju venske krvi proti srcu, npr. zaradi krvnih strdkov v globokih ali povrhnjih venah (globoka venska tromboza ali povrhnji tromboflebitis) ali pritiska povečanih bezgavk ali tumorjev na vene od zunaj.

Najpogostejši vzrok za primarne varikozne vene (varice) pa je popuščanje venske stene zaradi genetske motnje veziva – (kolagena), ki povzroča ohlapnost venske stene in zaklopk. Venska hipertenzija preko vnetja uničuje vensko steno in zaklopke in tu se pojavi začaran krog, ki dolgoročno privede do kliničnih sprememb na koži (stazni dermatitis, lipodermatoskleroza, razjeda).«

Natančen mehanizem nastanka vnetja in propada venske stene in zaklopk še ni poznan, pove dr. Breznik. »Obstajajo tri teorije. Do vnetja naj bi prihajalo zaradi odtekanja velikih molekul, med njimi tudi fibrinogena, iz katerega se tvorijo t. i. fibrinski zamaški, ki zmanjšujejo prekrvavitev tkiva, skozi razširjene kapilare v tkivo; lokalnega pomanjkanja rastnih faktorjev in citokinov, ki so pomembni za zagotavljanje ravnovesja in celovitosti kože; počasnega toka ter ujetja rdečih in belih krvničk, ki povzročata zamašitev kapilar, kar skupaj s sproščanjem toksičnih snovi in vnetnih citokinov iz levkocitov vodi v vnetje in propad tkiva.«

Dednost in starost

Po besedah dr. Borovničarjeve KVB v največji meri (do pri 85 % bolnikov) povezujemo z dednostjo pa tudi s starostjo, stoječimi poklici ter dolgotrajnim sedenjem. Dejavniki tveganja so še jemanje oralnih kontracepcijskih sredstev, debelost in pomanjkanje telesne dejavnosti. KVB se pojavlja pri obeh spolih, je pa trikrat pogostejša pri ženskah. Njena pojavnost narašča s starostjo, pri starosti nad 60 let se sooča s to boleznijo okoli 80 % oseb. V Sloveniji je na letni ravni skupaj opravljenih okoli 34.000 pregledov zaradi te bolezni.

Zdravljenje

Zdravljenje KVB zajema prilagoditev bolnikovega življenjskega sloga, kompresijsko in medikamentozno zdravljenje in znotrajžilne ter klasične kirurške metode, našteje dr. Breznikova.

Priporočila za življenjski slog pri KVB temeljijo na telesni dejavnosti, vzdrževanju normalnega indeksa telesne mase, hlajenju in dvigu vznožja med počitkom (podnevi dvig nog za 30° in ponoči dvig vznožja postelje za 10–15 cm). Prilagoditve življenjskega sloga so vsem dostopne in poceni ter omogočajo vpliv bolnika na upočasnitev napredovanja te kronične bolezni, poudarja dr. Breznikova. Gimnastične vaje in raznolike športne dejavnosti (hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, smučanje, ples), s katerimi se aktivira mišična črpalka goleni, lahko bolniki izvajajo doma.

Splošno znano je, da 30 minut telesne dejavnosti trikrat tedensko pomembno podaljša življenjsko dobo. Pri bolnikih s KVB je koristna tudi fizioterapija, ki vključuje razgibavanje gležnjev, saj ti lahko postanejo slabše gibljivi zaradi kroničnega vnetja in otrdelosti kože in podkožja (lipodermatoskleroza). Ročne limfne drenaže in druge masaže imajo lahko ugoden, čeprav kratkotrajen učinek na zmanjšanje otekline. K ohranjanju zdravih ven lahko prispeva tudi knajpanje, saj se pod vplivom izmeničnega gibanja v topli in hladni vodi žile krčijo in širijo, s čimer se ohranja njihova elastičnost, hkrati pa ugodno deluje na celoten srčno-žilni in imunski sistem telesa. Savnanje in masaža v vročih kopelih niso popolnoma odsvetovani, se pa priporoča ležeči položaj in hlajenje nog z mrzlo vodo ob koncu takšnega razvajanja.

Kompresijsko zdravljenje

»Kompresijsko zdravljenje je temelj flebološkega zdravljenja in ga največkrat izvajamo z različnimi tipi medicinskih kompresijskih nogavic, povoji in sodobnejšimi trakovi na ježke. Imamo trdne znanstvene dokaze, da je kompresija učinkovita pri celjenju in preprečevanju ponovitve venskih razjed, neposredno po operaciji krčnih žil, za zmanjševanje simptomov (napetost, bolečine, krči v mečih, težke noge) in znakov KVB, za akutno zdravljenje globoke venske tromboze (skupaj z antikoagulacijskimi zdravili), pa tudi za preprečevanje in zdravljenje posledičnega potrombotskega sindroma,« razloži dr. Breznikova. »Prav tako je kompresijsko zdravljenje temeljno pri zdravljenju zadnjega stadija KVB – kroničnih venskih razjed. Poleg tega je za celjenje venskih golenjih razjed pomembno redno in natančno umivanje s pitno vodo, milom in gazo ter uporaba oblog, ki omogočajo vlažno celjenje, se ne lepijo na razjedo ter tako bolnikom povzročajo manj bolečin med prevezi.«

»Čeprav venske razjede veljajo za manj boleče od arterijskih, v praksi vidimo tudi primere bolnikov, ki poleg hude nociceptivne bolečine razvijejo tudi nevropatsko bolečino in potrebujejo kombinirano analgetično zdravljenje,« svoje praktične izkušnje opiše dr. Breznikova. »Svetujemo, da bolniki ob rednem protibolečinskem zdravljenju vzamejo dodatni odmerek analgetika eno uro pred prevezom, da se lahko opravi temeljito čiščenje razjede. Za zmanjšanje simptomov, oteklin, vnetja in uspešno celjenje venskih razjed so na voljo različna venoaktivna zdravila, pri čemer imamo najtrdnejše dokaze za flavonoide, ki jih bolniki jemljejo v obliki tablet in so najučinkovitejši, če jih uporabljamo skupaj s kompresijskim zdravljenjem.«

Znotrajvenska metoda

Za zdravljenje popuščanja povrhnjih in prehodnih ven se v zadnjih desetletjih vse pogosteje uporablja manj invazivne – znotrajvenske metode, ki so učinkovite in omogočajo ambulantno zdravljenje ter hitrejšo vrnitev bolnika v ustaljen življenjski ritem. Med znotrajvenskimi načini zdravljenja povrhnjih in prehodnih varic se najpogosteje uporabljata laserska in radiofrekvenčna ablacija, redkeje pa zapiranje lumna bolnih ven s peno, paro ali mehansko-kemično metodo. V nekaterih anatomskih primerih in ko znotraj vensko zdravljenje varic ni dostopno, še vedno prihajajo v poštev klasične kirurške metode. Razvijajo pa se tudi različne metode rekonstrukcije venskih zaklopk za zdravljenje popuščanja globokih ven, ki jih za zdaj redko uporabljamo, saj je njihova učinkovitost vprašljiva, zaključi dr. Breznikova.

Kako poleti blažiti težave s krčnimi žilami?

Toplejše vreme lahko bolnikom z varicami povzroča izrazitejše simptome, kot jih imajo sicer v hladnejšem vremenu, razloži dr. Breznikova. V poletnem vročem vremenu se kožne kapilare in vene namreč fiziološko razširijo z namenom termoregulacije – hlajenja. Pri bolnikih z vensko hipertenzijo prihaja do izrazitejše razširitve kapilar in posledičnega prestopanja tekočine in drugih snovi v tkivo, kar privede do močnejše simptomatike kot pri osebah z zdravimi venami. Zato je poleti koristno plavanje v hladni vodi in druge športne dejavnosti zjutraj ali zvečer, načrtovanje dejavnosti sredi dneva v klimatiziranih prostorih, nošnja ravnih podplatov ali nizkih pet, ki omogočajo boljše delo golenske mišične črpalke in uživanje zadostnih količin tekočin, svetuje dr. Breznikova.

ABC

A KVB v največji meri (do pri 85 % bolnikov) povezujemo z dednostjo.

B Pri starosti nad 60 let se s to boleznijo sooča okoli 80 % oseb.

C Toplejše vreme lahko bolnikom s krčnimi žilami povzroča izrazitejše simptome.