Bolniki s krčnimi žilami težave zaradi kroničnega venskega popuščanja izkušajo skozi vse leto. Ob poletni vročini pa se jim pridružijo tudi ostali, ki krčnih žil sicer nimajo, a občutijo boleče, težke in napete noge. Do tega pride, ker vročina (tako kot mraz) dodatno obremeni srčno-žilni sistem v celoti, tudi v nogah, kjer se pretok krvi upočasni.

Avtorica: Petra Bauman

Krčnih žil nimamo vsi, vene pa

Vene so tiste žile v našem telesu, po katerih se kri – v nasprotju s silo gravitacije – ponovno vrača k srcu. (Arterije kri potiskajo od srca k tarčnim organom). Pri kroničnem venskem popuščanju oz. krčnih žilah gre za podedovano slabše vezivno tkivo v venah, posledično okvaro venskih zaklopk, ki ne bodo zdržale pritiska krvi in je ne bodo uspele potisniti do srca. Ker se bo kri nekje na sredi poti začela vračati, bodo naše noge postale težke, utrujene, lahko bomo občutili krče, opazili bomo mrežaste varice, obarvano kožo, izbočene žile ali v skrajni fazi tudi razjedo (ulkus). Krčne žile ima po besedah dr. Vojka Flisa polovica prebivalcev v visoko industrializiranih državah. Poleti pa boleče in otečene noge izkusijo tudi tisti, ki sicer teh težav (krčnih žil) nimajo. Kaj se zgodi? Vene se razširijo, odtok krvi je slabši, kri in tekočina zastajata v spodnjih okončinah in težave so tu.

Vensko ožilje »na udaru«

Težave z venami postanejo izrazitejše ob dolgotrajnem stanju ali sedenju. Dejavniki tveganja so v prvi vrsti dednost, premalo gibanja, previsoka telesna teža, kajenje in slaba prebava – zaprtje. Pomemben dejavnik je tudi starost – čim starejši smo, tem pogosteje nas pestijo te težave. Na vene slabo vpliva tudi napenjanje trebuha, ki nastane ob dvigovanju, nošenju, igranju na pihala in težkem treningu za moč.

Bolnike in nosečnice bolijo noge

Med posebej ogroženimi skupinami za bolezni venskega ožilja so sladkorni bolniki in bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, med njimi tisti, ki jemljejo zdravila za preprečevanje nastanka krvnih strdkov. Nekatera zdravila namreč povzročajo otekle noge, na primer antagonisti kalcijevih kanalov in kortikosteroidi. Težave z venami se povečajo tudi v nosečnosti in ob jemanju kontracepcijskih tablet, saj gre za spremenjeno razmerje hormonov. Estrogen zvišuje prepustnost ven, progesteron pa je odgovoren za raztezanje venskih sten. Med nosečnostjo se ta hormona izločata v velikih količinah, s čimer močno tvegamo nastanek bolezni venskega popuščanja. Ta hormona sta tudi v kontracepcijskih tabletah in hormonski nadomestni terapiji.

Kaj lahko naredimo sami?

Čeprav niti dva človeka nista enaka in tudi v danih okoliščinah lahko reagirata drugače, pa splošni napotki v izogib težavam z venami veljajo za vse:

• Izogibanje dolgotrajnemu sončenju, solariju, depilaciji z vročim voskom, vročim kopelim in savni.
• Ohlapna oblačila in udobna obutev. Pretesna oblačila lahko stiskajo vene in zavirajo pretok krvi. Kratke nogavice s pretesno elastiko lahko upočasnijo krvni obtok. Ljubiteljice visokih pet se bodo pogosto pritoževale nad bolečimi nogami, saj takšni čevlji zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa se zmanjša delovanje mišične črpalke v venah. Posledica je zastajanje krvi.
• Prhanje nog s hladno vodo. Tak ukrep zoži vene in pospeši pretok krvi. Prhanje s hladno vodo začnite pri gležnjih in nato, približno minuto do dve, postopno prhajte navzgor proti stegnom.
• Redna telesna dejavnost. Nujno je ukvarjanje s športom, ob katerem se počutite dobro, pa naj bo to nordijska hoja, rolanje, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, ples ali gimnastika. Odsvetujejo se športi, ki zahtevajo poskakovanje na mestu ali hitro ustavljanje (tenis, skvoš, nogomet, rokomet, košarka ali tek na trših podlagah). Sunkoviti gibi pri teh športih povzročajo neenakomeren ponavljajoč pritisk na venski sistem. Vene se zato razširijo, kar upočasni venski pretok. Če delate več ur v pisarni, si večkrat privoščite kratkotrajno hojo, kroženje s stopali in raztezanje. Na dolgih potovanjih z avtom, letalom ali vlakom bo redna kratkotrajna hoja na približno vsake pol ure prav tako pognala kri po venah.
• Zdrava in uravnotežena prehrana. Pomembno je zaužitje dovolj vlaknin in vode, s čimer se zmanjša možnost za zaprtje in prekomerno telesno težo, ki sta dva od dejavnikov tveganja za težave z venami.
• Masaža nog. Masaža nog in stopal v smeri proti stegnom, s katero sledite smeri venskega pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu.
• Dihalne vaje. Pri globokem vdihu nastane v prsnem košu podtlak, ki pospeši odtekanje krvi iz nog. Če nato napnemo mišice trebuha in močno izdihnemo, bomo zvišali pritisk na ožilje trebušne votline in pospešili vračanje krvi k srcu. Izdihnite počasneje, kot ste vdihnili, in po izdihu naredite kratek premor. To preprosto vajo ponovite večkrat dnevno.
• Pred spanjem spodbujajte krvni obtok. Telovadite, kot da vozite kolo. Nekaterim težave olajša tudi podlaganje nog med spanjem tako, da ležijo 10–15 cm višje. Prav tako nog ne pokrivajte preveč, da se izognete nepotrebnemu ogrevanju.
• Kompresijske nogavice stisnejo vene in s tem pospešijo krvni obtok ter znižajo pritisk v venah. Kompresijske nogavice je treba obleči takoj zjutraj, ko noge še niso otekle. Nošenje kompresijskih pripomočkov je za nekatere v poletnih mesecih zaradi vročine nevzdržno, zato se posebno poleti priporoča lajšanje težav z nekaterimi zdravili in s prehranskimi dopolnili, ki so v lekarni na voljo brez recepta.

Gremo na morje

Seveda se zaradi vročine in sonca ne bomo odpovedali morju. Če se bomo odpravili na plažo zjutraj in zvečer oz. se izognili najhujši vročini, bomo naredili že veliko. Še več pa, če bomo hodili po vodi. Na ta način bomo noge hkrati razgibavali in hladili in svojim venam s tem naredili veliko uslugo.