V Sloveniji doživi srčni infarkt oz. akutni koronarni dogodek okoli 5000 bolnikov na leto. Soočijo se s stiskajočo ali pekočo bolečino v prsnem košu, ki v mirovanju ne popusti in se ne spreminja z dihanjem ter položajem telesa, se pa lahko širi v vrat, roki ali žličko. Kaj narediti po tovrstnem posrednem ali neposrednem soočenju, nam je zaupal prim. Matija Cevc, dr. med.

Avtorica: Katja Štucin

Pri sumu, da gre za srčni infarkt, je najbrž obvezno poklicati nujno pomoč. Kaj pravzaprav moramo narediti, če smo priča tovrstnemu napadu?

Bistveno je, da se pride čim prej do ustrezno opremljene zdravstvene pomoči. Najhitreje to dosežemo tako, da pokličemo na telefonsko številko nujne medicinske pomoči 112 in damo natančne podatke, kaj se dogaja in kje smo. Urgenca je v Sloveniji odlično organizirana, tako da bo nujna pomoč prišla hitro.

Kaj lahko storimo, če ga sami doživljamo?

Ukrepanje je enako, saj je nujna čimprejšnja pomoč ustrezno usposobljenega in opremljenega tima, torej urgentnega zdravnika. Le-ta že na mestu dogodka poskrbi za to, da si zagotovi primeren žilni pristop, da potrebna zdravila in po potrebi po maski ali nosnem katetru dodaja kisik.

Potem nas najhitreje pospremi do bolnišnice, ki je usposobljena za obravnavo akutnega srčnega dogodka. Med prevozom mora biti bolnik ves čas priklopljen na EKG, saj je ob akutnem koronarnem dogodku velika nevarnost, da bi prišlo do življenja ogrožajočih motenj srčnega ritma.

Na kakšen način ugotavljate, da je šlo za srčni infarkt?

Na kraju dogodka bo zdravnik po opisu težav, torej na temelju značilnih simptomov in deloma s hitrim in usmerjenim pregledom (npr. težko dihanje, bledica, potenje, slabost) ter zlasti po značilnih spremembah v elektrokardiogramu, ki ga posname na mestu samem, z veliko verjetnostjo potrdil akutni srčni infarkt.

Ob prihodu v bolnišnico pa bodo opravljene še nekatere krvne preiskave, ki bodo dodatno podkrepile diagnozo. Včasih pa ob značilnih simptomih v EKG ni za akutni miokardni infarkt značilnih sprememb. Takrat si pomagamo z rezultati krvnih preiskav, s katerimi lahko dokažemo poškodbo srčne mišice in/ali pa z ultrazvokom srca, ki pokaže nepravilno krčenje srčne mišice.

Zakaj pride do njega?

Do srčnega infarkta pride, ko srčna mišica ni zadostno prekrvavljena in ne prejme dovolj kisika. To se običajno zgodi takrat, ko se zamaši katera od koronarnih arterij. Kako velika je ta arterija in kateri del srca prehranjuje, pa določa, kako velik del srčne mišice bo prizadet in kako zapleten bo sam infarkt ter kako hude bodo posledice.

Kako zdravite ljudi, ki ga doživijo, in koliko časa v povprečju traja zdravljenje?

Velika večina bolnikov, ki so doživeli akutni koronarni dogodek, pride v bolnišnico v zelo kratkem času, kjer jim lahko naredijo tako imenovano primarno perkutano koronarno intervencijo – zelo zapleten izraz za postopek, s katerim zamašeno žilo, ki je povzročila srčni infarkt, odprejo in v njej vnovič vzpostavijo krvni pretok. Včasih ob tem postopku v žilo vstavijo tudi žilno opornico, da bi dosegli boljši rezultat posega. Hitreje ko se vzpostavi pretok, manj srčne mišice bo odmrlo in manjše bodo posledice. Zato je ključnega pomena, da bolnik z akutnim srčnim infarktom pride čim prej do bolnišnice.

Tem postopkom nato sledi zdravljenje z zdravili, s katerimi skušamo po eni strani zmanjšati/odpraviti dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni (npr. neurejen krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, povišano raven holesterola), po drugi strani pa tudi omogočiti, da si srce čim bolj in čim prej opomore. Pri nezapletenih srčnih infarktih gredo lahko bolniki iz bolnišnice že v nekaj dneh, bolj ko je infarkt zapleten oz. večja ko je prizadetost srčne mišice, daljša je potreba po bolnišničnem zdravljenju.

S kakšnimi posledicami se navadno bolniki soočajo po prebolelem infarktu?

Če je prišlo do zamašitve majhne in »nepomembne« žile, ki smo jo hitro odmašili, posledic praktično ni. Če pa je bila dalj časa zamašena večja žila, ki prehranjuje večji del srčne mišice, pa so možne posledice precej neprijetne, saj se lahko v takem primeru bistveno zmanjša črpalna sposobnost srca, kar vodi v zmanjšano zmogljivost in v srčno popuščanje. Zgodi se tudi, da si srce ne opomore in lahko bolnik že v bolnišnici umre.

Kako poteka rehabilitacija?

Srčno-žilna rehabilitacija je celosten program, ki poteka po skrbno načrtovanem postopku. Začne se že v bolnišnici in nato nadaljuje v okviru ambulantne rehabilitacije. Potem ko je bolnik zaključil bolnišnično zdravljenje, ga pregleda kardiolog, ki opravi tudi prvo testiranje bolnikove zmogljivosti (obremenitveni testi).

Glede na te rezultate se nato pripravi načrt ambulantne rehabilitacije, ki poteka praviloma vsaj okoli 12 tednov. Poleg nadzirane telesne vadbe zajema tudi sekundarno preventivo srčno-žilne bolezni in v sklopu tega skrbno uravnavanje in nadziranje dejavnikov tveganja srčno-žilne bolezni s prilagajanjem zdravljenja z zdravili tako, da se obvlada povišan krvni tlak, holesterol, krvni sladkor ipd.

Svetujete bolnikom spremembo življenjskega sloga? Se lahko takoj vrnejo k športnim aktivnostim?

Eden od temeljnih ciljev rehabilitacije je tudi spodbujanje bolnikov, da spremenijo nezdrav življenjski slog. V to spada predvsem odvajanje od kajenja, spodbujanje k trajni redni telesni dejavnosti in upoštevanje priporočil zdravega mediteranskega načina prehranjevanja ter tudi življenja. Vse več izsledkov raziskav namreč nakazuje, da ni dovolj le upoštevanje priporočil mediteranske prehrane, ampak je potrebno sprejeti mediteranski življenjski slog, v sklop katerega spada tudi umirjen način življenja, ko si vzamemo čas za počitek, hrano in se izogibamo nepotrebnim stresnim situacijam.

Seveda predebelim svetujemo tudi zdravo hujšanje, ki ni koristno le za obvladovanje srčno-žilnih bolezni, ampak tudi za preprečevanje mišično-skeletnih težav (npr. obraba kolkov, kolen ipd.). Ob koncu rehabilitacije bolnikom svetujemo še, kako naj s telesno dejavnostjo nadaljujejo, kaj je za njih koristno in česa naj se izogibajo. Seveda je športna dejavnost lahko koristna, a to velja le za rekreativno dejavnost in ne za tekmovalno. Pretiravanja pa so škodljiva.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarja, da je nepravilna prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Tako podeljujejo znak, ki je postal vodnik pri izbiri hrane, ki se priporoča kot zdrava in varovalna.

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije podeljuje znak, ki porabnike opozori na to, da je živilo s takim znakom primernejše za našo vsakdanjo prehrano. Zdrava in uravnotežena prehrana je pomembna za naše zdravje. Tako skušamo doseči to, da bi se ljudje izogibali sladkim pijačam (tudi sokovom!), saj je sladkor eden od glavnih dejavnikov, ki vodi v prekomerno prehranjenost oz. debelost. Le redki se zavedajo, da vsebuje tudi voda z okusom kar 10 do 20 g dodanega sladkorja.

Ključna pa je še energetska ustreznost prehrane. Če smo telesno nedejavni, potrebujemo dnevno manj energije, kot pa npr. fizični delavci. Prav tako se energetske potrebe s staranjem zmanjšujejo in bi morali upoštevati tudi to. Naš znak lahko pridobijo tista živila, ki so v svoji skupini najbolj uravnotežena in nimajo škodljivih sestavin (npr. trans maščobnih kislin, dodanih sladil ali sladkorja, soli ipd.).

Lahko ljudje po preživelem srčnem infarktu živijo normalno kakovostno življenje? V kakšnem odstotku ni tako?

Seveda lahko! Odkar imamo v Sloveniji zagotovljeno hitro in učinkovito primarno razreševanje zapor koronarnih arterij, je delež bolnikov, ki živijo praktično normalno, dokaj velik. Žal natančnih številk, kolikšen je, nimamo, ker v Sloveniji še ni registra, ki bi nam zagotovil take podatke. Upam, da ga bomo imeli kmalu.