Iščite po prispevkih
Avtorica: Vesna Vilčnik
Mineva že več kot 20 let od prve zamenjave aortne zaklopke z minimalnim rezom na grodnici, ki ga je pri odraslem pacientu v Ljubljani prvič opravil prof. dr. Tomislav Klokočovnik, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana. Poseg zdaj v UKC Ljubljana opravljajo rutinsko ‒ okoli 150 operacij letno.
Poznamo dve vrsti umetnih zaklopk: mehanične in biološke. »Mehanične zaklopke imajo to prednost, da so dolgotrajnejše, zato so primerne za uporabo pri mladih ljudeh. Biološke, ki so narejene iz tkiva goveda, prašiča ali konja, pa so primernejše pri starosti nad 60 let. Čeprav je trend v uporabi bioloških zaklopk, te žal niso primerne za vsak primer. Metabolizem mladih ljudi je bolj izražen in če bi všili biološko zaklopko mlademu človeku, bi ta v nekaj letih propadla (deteriorirala).
Ker je metabolizem pri starejših ljudeh počasnejši, imajo biološke zaklopke pri starejših ljudeh rok trajanja daljši, tudi do 15 let,« antikoagulantna terapija ni potrebna, razloži prof. dr. Tomislav Klokočovnik in doda, da je pri bolnikih z mehanično zaklopko nujno potrebna kronična antikoagulantna terapija, vendar ta ni vedno uspešna, zato se lahko naredijo (formirajo) strdki na zaklopki, ki lahko povzročajo embolizme v različne dele telesa (glavo, roke, noge itd.), obenem pa je zelo občutljiva za vnetje (endokarditis).
Pionirja kirurgije umetnih zaklopk sta Albert Starr in Dwight Harken. Starr je ameriški kardiovaskularni kirurg, ki je v šestdesetih letih prvi vgradil kroglično srčno zaklopko. Prvi mini pristop – ministernotomija ‒ za zamenjavo aortne zaklopke je uspešno opravil dr. Delos Cosgrove januarja leta 1996. Istega leta v septembru je prof. dr. Klokočovnik v UKC Ljubljana prav tako zamenjal aortno zaklopko skozi ministernotomijo.
»Včasih smo operacije vedno delali skozi steno prsnega koša. Govorim o sternotomiji, pri kateri prsni koš odpremo s podolžnim vrezom prsnice, dolžine 25 do 30 cm. Prsnico lahko prekinemo v celoti, lahko pa samo delno ‒ ministernotomija,« opiše standardni postopek menjave srčne zaklopke prof. dr. Tomislav Klokočovnik.
Opozori še na TAVI, kjer se aortna zaklopka vstavi skozi žilo v dimljah. Običajno se metoda uporablja pri zelo starih pacientih z visoko komorbiditeto, pri katerih bi bil kirurški pristop z zunajtelesnim obvodom zelo rizičen.
Pri posegu so prisotni anesteziolog, interventni kardiolog, kardiolog, radiološki tehnik, medicinski tehnik in po potrebi kardiovaskularni kirurg. Po posegu je potrebno poskrbeti za primerno nadaljnje zdravljenje z antikoagulantno terapijo.
»V zadnjih letih je šel napredek v to smer, da ne odpiramo več celotnega prsnega koša kot ga moramo pri transplantaciji srca, trojni zaklopki, srčnih obvodih, temveč skušamo na prsnem košu narediti čim manj travme, da je kasneje rehabilitacija lažja. To pomeni, da pacient po operaciji lažje diha, da so manjše možnosti vnetja, ker je manjša rana, manjše krvavitve in druge olajševalne okoliščine,« razloži prof. dr. Tomislav Klokočovnik.
Pri operaciji prof. dr. Klokočovnik z ekipo pri odraslem pacientu zamenja aortno zaklopko z minimalnim rezom med rebri in pri tem zunajtelesni krvni obtok spelje skozi ta isti mini rez.
Ta metoda, ki jo je profesor Klokočovnik poimenoval »ljubljanski pristop«, je za bolnika prijaznejša, saj menjavo zaklopke in zunajtelesni krvni obtok z zaustavitvijo srca opravijo skozi šest centimetrov velik rez med rebri. »Rezultat je lažja rehabilitacija. Rez celotne grodnice v dolžini približno 25 centimetrov in dodatni rez v dimljah ali pazduhi, ki se sicer opravita pri standardnem pristopu, pri tej metodi nista potrebna.
Prepričan sem, da bo nov način zamenjave aortne zaklopke pri odraslem pacientu na kirurških klinikah izpodrinil standardni pristop, saj ga v UKC Ljubljana rutinsko vsakodnevno uporabljamo,« je povedal prof. dr. Tomislav Klokočovnik.