Zaradi bolezni srca in ožilja umre največ ljudi na svetu, pri vrhu sta med razlogi še možganska kap in rak. Na nevrološki oddelek Univerzitetnega kliničnega centra Maribor na leto sprejmejo okoli 700 bolnikov z možgansko kapjo, po vsej Sloveniji je ta številka petkrat višja. Pogost razlog za možgansko kap je predhodna zožitev žil ali ateroskleroza, ko se v stene arterij nalagajo nevarne maščobe. V notranjost telesa lahko v tem primeru pogledamo z ultrazvočno preiskavo vratnih arterij, s katero ocenimo stopnjo ateroskleroze v vsem telesu. Gre za pregled, ki omogoča preventivo in usmerjeno zdravljenje, zaradi katerega se je po besedah dr. med. Jožefa Magdiča, specialista nevrologije, z Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor tudi smrtnost zaradi kapi bistveno zmanjšala.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju z Jožefom Magdičem, dr. med., spec. nevrologije, UKC Maribor

Žile v telesu

Arterije so žile dovodnice, ki naše organe prehranjujejo s kisikom in hranili in potekajo od srca. Vene pa so žile odvodnice, po katerih se kri vrača v srce in pljuča, kjer se ogljikov dioksid zamenja s kisikom in ponovno potuje v srce. Vene lahko vidimo s prostim očesom, saj so nekatere bolj na površini, medtem ko večje arterije ležijo globje. Ateroskleroza prizadene predvsem arterije in je v nasprotju z boleznimi ven (krčne žile, vensko popuščanje) ne vidimo s prostim očesom, zato težav z arterijami ne zaznamo ali jih zaznamo kasneje, včasih prepozno. Takrat ko je arterija zaradi ateroskleroze že zamašena, je lahko že prepozno, pojasnjuje Jožef Magdič, ki poudari, da je treba odkriti »zamaščenost« oz. zoženost arterij, ko je možno še kaj narediti in preprečiti zaplete in posledično podaljšati življenje.

Vratne žile

Glavna arterija je aorta, ki poteka iz srca, iz nje pa se odcepijo arterije v roke, trebušne organe, noge in vrat. Manjše arterije – arteriole – so razporejene po vsem telesu. Zožitev arterij se lahko zgodi kjer koli v telesu, vendar je razcepišče vratnih arterij med najbolj izpostavljenimi za nalaganje plakov na žilno steno. Ker vratna (karotidna) arterija prehranjuje možgane, so aterosklerotične obloge (plaki) lahko vzrok za možgansko kap.

Pregled vratnih žil

Vratne arterije je najlažje pregledati, saj ležijo pod kožo, in ultrazvočni pregled, ki je popolnoma neboleč in neinvaziven slikovni pregled, bo pokazal aterosklerotične spremembe na notranji steni žil in posledično zožitev. Na stenah žil se z leti nalagajo plaki ali lehe (skupek maščob, vnetnih celic in veziva, tudi kalcija). Prisotnost leh v vratnih žilah ne pomeni identičnega stanja po vsem telesu, vendar je dobra ocena stanja žil po vsem telesu ter dovolj nazorno oceni stopnjo in napredovalost ateroskleroze, s tem pa oceno tveganja za možgansko kap, ishemične bolezni srca in z njimi povezano prezgodnjo smrt.

Pregled vratnih žil zajema določene parametre, eden od njih je struktura notranje žilne stene, ki mora biti gladka in prožna, da se na njo ne prijemljejo krvne celice. Zdravnik bo izmeril debelino stene, ki se ji strokovno reče IMT, kar pomeni skupna debelina intime in medie (notranje plasti žilne stene), saj je zadebelitev prvi znak ateroskleroze. Ultrazvok vratnih žil omogoča pregled skupne, zunanje in notranje karotidne arterije ter vertebralne arterije, ki dovajajo kri v glavo in možgane.

Morfološki pregled bo pokazal morebitne plake (obloge, lehe), ocenil stopnjo zožitve in hitrost pretoka krvi. Kri teče skozi vratne arterije tudi s hitrostjo več kot en meter na sekundo, pospešen pretok v notranji karotidni arteriji več kot 1,5–2 metra na sekundo pa je lahko tudi posledica zožitve.

Posameznik posebnih simptomov, ki bi opozarjali na zoženje vratnih arterij, običajno sploh ne čuti. Včasih se sicer pojavi šum na vratni arteriji, ki pa ga lahko ob pregledu ugotovi zdravnik, šum, ki ga sliši sam bolnik, običajno ni povezan z zožitvijo vratnih arterij.

Kako poteka preiskava

Med preiskavo bolnik leži na hrbtu, razgali vratni del, na katerega zdravnik nanese gel in s premikanjem ultrazvočne sonde vzdolž vratu pregleda vratne arterije. Preiskava traja do pol ure, ni boleča in neprijetna. V primeru bolezenskih sprememb nas zdravnik lahko napoti na dodatne preiskave ali se odloči za zdravljenje. Z dodatnimi preiskavami maščob v krvi lahko natančneje opredelimo tveganje za srčno-žilne zaplete, s CT- ali MR-angiografijo pa lahko prikažemo več arterij hkrati, torej morebitne zožitve tudi na drugih mestih, ki jih z ultrazvokom ne dosežemo.

Zoženje vratnih arterij lahko prikažemo tudi s CT- in MR-preiskavo, ki pa zahtevata uporabo žilnega kontrastnega sredstva, rentgenskega sevanja ali pa sta tehnično zahtevnejši in težje dostopni. V primerjavi z ultrazvokom omogočata tudi pregled možganskih arterij, ne moremo pa z njimi izmeriti hitrosti pretoka krvi. Ultrazvok po drugi strani ponuja tudi podrobnejši pregled žilne stene in plaka.

Ogrožene skupine

Ogrožene skupine za bolezni srca in ožilja so lahko že moški nad 40 let in ženske nad 50 let, saj se pri teh letih že začnejo kazati znaki ateroskleroze oz. t. i. poapnenja žil. Žile postanejo z leti manj prožne, bolj toge, arterija se znotraj zadebeli, kar pomeni ožji premer in otežen pretok krvi. Proces se še hitreje odvija pri diabetikih, kadilcih, osebah z visokim pritiskom in povišanim holesterolom. Ženske so do menopavze pred aterosklerozo še zaščitene s hormoni, sicer pa poleg omenjenih dejavnikov tveganja k zgodnejši nagnjenosti k aterosklerozi najizdatneje pripomore naš življenjski slog. Ni je namreč tablete, ki bi popravila leta nezdravega prehranjevanja, pretiranega uživanja alkohola, posledic kajenja in uživanja drog, zato je prvi ukrep za vsakogar sprememba življenjskega sloga, to pomeni uvedbo dobre stare formule: zdrava prehrana, gibanje in zmanjšanje stresa.

Jožef Magdič pojasnjuje, da smo prvega pregleda lahko deležni že v referenčnih ambulantah, kjer bo referenčna medicinska sestra opravila poglobljen pogovor in ocenila tveganje za aterosklerozo ter tiste z dejavniki tveganja napotila na pregled k osebnemu zdravniku. Ta se lahko nato odloči tudi za napotitev na ultrazvočni pregled vratnih arterij, ki ga lahko opravimo v UZ-ambulantah zdravstvenih domov, bolnišnic ali zasebnih ustanov. Slednje ga ponujajo tudi kot samoplačniško storitev.

Holesterol

Holesterol je poleg trigliceridov predstavnik maščob v krvi. Je maščobi podobna voskasta snov v vsaki telesni celici, saj je sestavni del vseh celičnih membran. V vodi je netopen. V človeškem telesu je sicer nepogrešljiv, težave nastanejo le, kadar ga je preveč. V krvi imamo dober (HDL) in slab (LDL) holesterol. Glavni krivec za nalaganje oblog na stene žil je LDL oz. slab holesterol, ki ga naše telo skoraj ne potrebuje. Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D.

Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana, govorimo o hiperlipidemiji. Če se ne predela v jetrih in ko ga je preveč v maščobnem tkivu, se zaradi »prezasedenosti mehanizmov« začne nalagati na značilnih mestih v arterijah, tudi vratnih. Telo ga s fagociti, celicami čistilkami, sicer poskuša odstraniti, kar pa povzroči vnetje in skozi daljši čas zoženje arterije in nabiranje kalcija v plakih. Jožef Magdič pojasnjuje, da je pri sladkornih bolnikih holesterol v krvi še dodatno spremenjen in se še bolj nalaga v žile. Vzrok za povišan holesterol se skriva tudi v genetiki – prirojeni motnji, ki vpliva na stalno povišanje holesterola. Zgornja meja dovoljenega LDL-holesterola v krvi se po svetovnih standardih znižuje, saj je vse več dokazov, da nižji, kot je, boljše za nas. To pomeni, da se je še pred časom dovoljena zgornja meja 1,8 mmol/l znižala na 1,4 mmol/l.

Sami lahko preprečimo vsaj 80 % prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja.

Če želimo, da srce opravi svoje delo, moramo zanj skrbeti in ga krepiti že od mladih dni. Slabe navade in zgledi staršev se prepogosto prenašajo na otroke, zato je zdrava družina največji porok za zdrave življenjske navade otrok in končno, za srečno in zdravo starost. Srca žal ne moremo obvarovati pred vsemi negativnimi vplivi, lahko pa ga obvarujemo pred tobačnim dimom, alkoholom, maščobami, ki vodijo v poapnenje žil, in tudi pred zvišanim krvnim tlakom. V Sloveniji bolezni srca in žilja povzročijo okoli 7000 smrti na leto.

ABC

A Arterije v našem telesu so dolge okoli pet kilometrov, kri skoznje potuje s hitrostjo en meter na sekundo.

B Ultrazvok vratnih žil je neboleča in preprosta preiskava, ki lahko odkrije zoženje vratnih arterij zaradi oblog.

C Glavni krivec za nalaganje maščob na stene žil je holesterol.