Krčne žile poleti: vzroki, simptomi in sodobno zdravljenje

Težave s krčnimi žilami so poleti zaradi visokih temperatur izrazitejše. Zakaj prav poleti in kaj lahko naredimo za to, da težave v tem času kar se da zmanjšamo? Kateri so vzroki za to, da se vene razširijo, izgubijo svojo funkcijo in kaj se z njimi pravzaprav zgodi?

O vsem tem, pa tudi o možnostih zdravljenja krčnih žil, je na predavanju spregovoril asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., spec. rad., z Dermatovenerološke klinike v Ljubljani.

Povedal je, da so krčne žile zelo pogoste. »Doletijo okoli od 10 do 50 % moških in od 40 do 60 % žensk. Tudi napredovale oblike so še vedno dokaj pogoste. V splošni populaciji ima bolj izražene težave s krčnimi žilami od 10 do 20 % moških in do ena tretjina žensk. Tudi venska razjeda še vedno ni tako redka, kot bi morda mislili. Aktiven venski ulkus (odprto vensko pogojeno rano) ima trenutno v Sloveniji okoli 6000 ljudi.« 

Predavatelj je pojasnil, da se v medicini uporabljata dva izraza: kronična venska bolezen in kronično vensko popuščanje. »Oba izraza govorita o krčnih žilah, prvi je širši in zajema vse stadije bolezni, drugi se uporablja za napredovale stadije bolezni, ko so spremembe na spodnjih okončinah že bolj izražene, vključno z vensko razjedo.«

Kako delujejo vene?

Vene so žilni sistem, ki kri iz vseh delov telesa ponovno zbira in jo vrača proti srcu. »Po arterijah teče kri z višjim tlakom, po venah pa kri ne teče zaradi črpanja srca, ampak zaradi pasivne razlike v tlaku. Tok krvi po venah je zato odvisen tudi od tega, ali sedimo, ali se gibamo, ali imamo noge dvignjene ali spuščene. Tlak se z našo aktivnostjo čez dan zelo spreminja in tok krvi proti srcu ni v vseh delih dneva enak,« je razložil Vrtovec in nadaljeval, da v zdravih venah kri teče vedno od periferije telesa nazaj proti srcu.

»Drobne zaklopke, ki so razporejene vzdolž venskih žil, ne dovolijo krvi, da bi se vrnila nazaj. Ko se mišice okoli vene stisnejo, se kri od ene zaklopke premakne proti srcu. Ko pritisk okolnih mišic popusti, zdrava zaklopka zapre pretok krvi nazaj. Ta mehanizem pa se spremeni v primeru bolezni ven. Venske zaklopke ne opravljajo več svoje naloge in kri po venah ne potuje le v smeri proti srcu, ampak tudi nazaj proti periferiji. Žile se zaradi pritiska krvi razširijo, vnamejo in nagubajo. Pojavi se vensko popuščanje ali venska insufienca in ta bolezen se lahko zelo različno izraža. Nekdo ima lahko zelo debele venske žile, a nima posebnih težav. Noge mu ne otekajo, ne čuti bolečin. Pri nekom drugem, kjer vene sploh še niso vidne, pa je že lahko zelo močno otekanje nog, prisotni pa so še drugi simptomi, vključno z bolečinami.«

Simptomi krčnih žil

Vrtovec opiše najpogostejše simptome. »Občutek težkih nog, pekoča bolečina, občutek nemirnih nog, pojavijo se lahko krči, po navadi v mirovanju, najpogosteje je to ponoči. Krči so tako hudi, da osebo prebudijo iz spanja. Koža pogosto tudi srbi. V napredovalih stadijih noga oteka. Oteklina je bolj izražena zvečer, proti jutru pa uplahne. Če to stanje traja dolgo časa, potem oteklina ne uplahne več in pojavijo se še druge spremembe na koži. Koža postane temnejša, trda, usnjatega videza, možne pa so tudi vidne varice v različnih stadijih.«

Preberite tudi prispevek: Spremembe na koži pri kronični venski bolezni

Glede vzrokov za pojav krčnih žil Vrtovec pove, da so bili do nedavnega prepričani, da je vedno v ozadju genetski dejavnik. »V zadnjem času velja, da tudi okolijski faktorji lahko privedejo do pojava krčnih žil. Prvi dejavnik tveganja je staranje, pomembni dejavniki pa so še sedeče delo, dolgotrajnejša izpostavljenost višji temperaturi (na primer na delovnem mestu), debelost in nekatera zdravila, predvsem hormonska terapija. Pri ženskah je pomemben dejavnik nosečnost, število nosečnosti pri ženski je povezano z nastankom krčnih žil. Ženske, ki nikoli niso rodile, imajo pri 40. letu možnost za nastanek krčnih žil okoli 20 %. Pri ženskah, ki so rodile do štirikrat, je možnost 40-odstotna, pri ženskah, ki so rodile več kot štirikrat, pa je ta možnost že nad 60-odstotna.«

Zakaj so težave s krčnimi žilami poleti hujše?

»Venski sistem deluje tudi tako, da pomaga ohlajati telo. Ob višjih zunanjih temperaturah se vene razširijo, s tem več krvi ostaja na obrobju telesa in telo se pomaga hladiti. Če so vene že okvarjene (če zaklopke popuščajo), jih zunanja vročina še bolj razširi, kri še dodatno zastaja in opisani simptomi se intenzivirajo: pojavita se občutek težkih nog in bolečina.«  

Vrtovec še pove, da večja izpostavljenost soncu povzroča tudi okvare kože, vpliva na kolagen v koži in na žilne stene. Zato so tudi drobne žilice v začetnih stadijih v poletnem času bolj izražene.

Kaj pomaga pri krčnih žilah?

»Pomagajo hlajenje, počitek z dvignjenimi nogami, koristna sta hoja in kolesarjenje. Najboljše pa je plavanje, saj se telo v vodi hkrati ohlaja, položaj telesa je takšen, da se zaradi razlike v tlaku kri bolje pretaka po venskem sistemu, mišične kontrakcije pa prav tako ugodno vplivajo na boljše praznjenje venskih žil,« priporoča Vrtovec ter dodaja, da je pomembna dobra zaščita pred soncem.

»Kožo je treba zaščititi s kremo z dovolj visokim zaščitnim faktorjem, ugodno na vene v tem času vpliva nošnja dolgih, ohlapnih in lahkih oblačil. Zadržujmo se v senci, telo, še posebej noge, pa hladimo. V času največjega sončnega sevanja (med 10. do 16. uro) se soncu sploh ne izpostavljajmo. Intenziven tek ni primeren. Če se že ukvarjamo z intenzivno športno dejavnostjo, pa je priporočljivo, da ob tem uporabljamo kompresijske nogavice. Izogibamo se topli vodi in savni, prav tako vadbi v fitnesu ali dvigovanju uteži.«

Ukrepi, ki še pomagajo

Po besedah Vrtovca nastanek krčnih žil lahko upočasnimo ali odložimo, če odpravimo previsoko telesno težo. Previsoka telesna teža na krčne žile še posebej neugodno deluje poleti. Svoj vpliv pa ima tudi prehrana.

»Vplivamo pa lahko, čeprav manj, tudi s prehrano. Hrana ne sme biti preslana, izogibajmo se kavi in alkoholu, hrana naj bo uravnotežena, bogata z vitamini, ki so pomembni za kakovost žilne stene in za sestavo krvi. Ko zaradi konstantnega otekanja nog že prihaja do draženja kože, torej do hipostatskega dermatitisa pri razvitejših varicah, je treba poskrbeti za kožo. Uporabljajmo mazila, ki primerno vlažijo kožo, koristna je uporaba steroidne kreme ali mazila, saj zmanjšuje iritacijo kože. Antibiotike pa jemljimo le po navodilih zdravnika, ki jih predpiše v primeru, ko je prisotno vnetje. Antibiotičnih mazil ni primerno uporabljati, saj ne odpravijo problema, spremenijo pa sestavo bakterijskih kultur na koži in s tem še dodatno negativno vplivajo na težavo. Izogibati se je treba tudi lokalnim anestetikom, ki kožo napravijo neobčutljivo in zakrijejo klinično sliko do te mere, da ne opazimo poslabšanja stanja,« svetuje Vrtovec.

Kako se lahko težave s krčnimi žilami odpravijo ali vsaj omilijo, kakšno je zdravljenje?

»Prvi je pregled pri osebnem zdravniku. Če ta oceni, da gre za krčne žile, nas napoti k specialistu flebologu. Najučinkovitejša preiskovalna metoda za nadaljnjo opredelitev venskega sistema nog je ultrazvok, ki večinoma odgovori na vsa vprašanja ter opredeli tako anatomijo kot funkcijo ven. V določenih primerih je treba uporabiti še drugo diagnostično metodo, na primer CT ali magnetno resonanco. Slednja pride v poštev v redkih primerih, na primer kot pregled po globoki venski trombozi.«

Po postavljeni diagnozi pride na vrsto zdravljenje, ki po besedah predavatelja poteka različno. »Lahko s povoji oziroma kompresijskimi nogavicami in z zdravili. Možen je tudi bolj invaziven pristop z endovensko ablacijo ali s kirurškimi metodami zdravljenja,« pove Vrtovec in nadaljuje z opisom zdravljenja.

»V zadnjih nekaj letih je zlati standard pri zdravljenju krčnih žil postala endovenska ablacija. To je način minimalno invazivne kirurgije, s katerim odstranimo bolno veno. Skozi vbodno mesto v žilo uvedemo lasersko sondo, ki prevaja lasersko svetlobo v veno. Vena se pod delovanjem laserskega žarka stisne in zapre, in takšno stisnjeno veno telo samo v roku nekaj tednov odstrani. Opisana je laserska metoda, obstajajo pa še vrste endovenske ablacije, na primer radiofrekvenčna metoda in sklerozacija s peno.

Prihajajo tudi nove metode, pri katerih se žila tako rekoč ‘skuha’ s paro. Zanimiva sodobna metoda, ki se lahko uporabi v določenih primerih, je metoda lepljenja z lepilom. Pri tem zdravljenju se v veno na določenem mestu vstopi s katetrom, z njim se potuje po žili, pod kontrolo ultrazvoka pa se v žilo spuščajo drobne kapljice lepila in s pritiskanjem od zunaj se žila zalepi. Ta metoda je posebna zato, ker ni treba uporabiti anestezije in ne zahteva uporabe kompresijske terapije po posegu.«

Kirurške metode niso primerne pri bolnikih, ki prebolevajo vensko trombozo, ki imajo še neozdravljeno okužbo, če prebolevajo rakavo obolenje ali pa imajo neravnovesje pri strjevanju krvi.«