Vam srce kdaj preskoči? Se morda zgodi, da neenakomerno bitje srca traja pol ure ali celo nekaj ur? Vas spremljajo bolezni srca, ščitnice, pljuč? Ste utrujeni in ne zmorete več hudih naporov? Čas je za pregled pri kardiologu. Ugotovil bo, ali gre za okvaro, imenovano atrijska fibrilacija.

Pri razlagi te zapletene bolezni, ki je precej pogosta, a še premalo znana, nam je pomagal prof. dr. Peter Rakovec, dr. med., z Oddelka za kardiologijo na Kliničnem centru v Ljubljani.

Avtor: Andreja Hergula

Srce je mišica sredi prsnega koša, ki poganja kri po telesu. Mišična stena oz. pretin deli srce na levo in desno polovico. Vsaka polovica se deli na preddvor in prekat. Zaklopka med njima preprečuje, da kri ne bi tekla v nasprotni smeri krvnega obtoka. Kri se ob krčenju srčne mišice požene skozi preddvora, potem pa skozi prekata. Srcu v ritmičnem in enakomernem ritmu daje takt sinusni vozel, skupek celic, ki leži v desnem preddvoru. Frekvenca tega vozla pri zdravem človeku v mirovanju v budnem stanju je 60–99 utripov na minuto.

Pri atrijski fibrilaciji nered v ritmu  

Po slovensko imenujemo to motnjo tudi preddvorno migetanje. Poimenovanje ima rahlo romantičen prizvok, a vendarle gre za neprijetno motnjo srčnega ritma. V preddvorih nastane nekaj krogov vzburjenja, ki potekajo v različnih smereh. Delovanje preddvorov je povsem neurejeno.

Veliki ljudje je imajo več kot majhni

Zakaj okvara nastane, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Vemo pa, da omenjeni krogi vzburjenja lažje nastanejo, če so preddvori večji. Zatorej fibrilacije skorajda ne najdemo pri majhnih otrocih oziroma dojenčkih in tudi za vzorec opazovanja te bolezni ne moremo vzeti majhne živali, npr. miši oz. morskega prašička. Ljudje, ki so visoki okrog 2 m in več, so bolj nagnjeni k tej bolezni kot ljudje majhne rasti.

Več možnosti za razvoj te motnje imajo tudi osebe, pri katerih se zaradi drugih bolezni preddvori povečajo. To so lahko srčne napake, ki pa jih je danes na srečo manj. Če imate povišan krvni tlak, le-ta deluje na razvoj okvare spodbudno, podobno pa delujejo tudi kronične pljučne bolezni. Nekatere druge škodljivosti ali prevelika raven ščitničnih hormonov v krvi tudi lahko povzročijo atrijsko fibrilacijo.

Srce mi kdaj pa kdaj preskoči. Imam atrijsko fibrilacijo?

Ob prebiranju se lahko ustrašite, da imate atrijsko fibrilacijo, saj pri sebi večkrat opazite blago aritmijo, občasne preskoke srca, neenakomerno bitje, kot bi se srce za hip ustavilo. Prof. dr. Peter Rakovec, dr. med., razloži: »Atrijska fibrilacija je aritmija, ki je najpogostejša obstojna motnja ritma pri človeku. Njena definicija je, da traja. Traja vsaj pol minute oziroma do takrat, dokler je s čim ne prekinemo. To pa se razlikuje od motenj ritma, ko srce samo preskoči oz. ko zaznavate neko pavzo v srčni ritmiki, kjer so prisotni močnejši udarci. To so posamezni utripi. Fibrilacija pa nasprotno traja, je obstojna. Pri nekaterih traja pol ure, pri drugih nekaj ur.«

Ko razsaja popraznični sindrom

Bolezen se v večji meri pojavlja pri starejših ljudeh. Kar 10 % starejših ljudi nad 80 let se mora spopadati s to motnjo. Kot zanimivost dr. Rakovec navaja, da obstajajo določeni ljudje, ki jim napade atrijske fibrilacije povzroči nezmernost pri pitju alkohola. Opisan je popraznični sindrom, ko po prazniku ali ob ponedeljkih urgentne oddelke obišče več ljudi kot ponavadi, saj med vikendi in prazniki ljudje popijejo preveč alkoholnih pijač.

Ne gre le za motnje ritma …

temveč se pri atrijski fibrilaciji lahko pojavijo tudi drugi zapleti. Največkrat so omenjeni trombembolični zapleti. Dr. Rakovec precej zapleten pojav pojasni na enostaven način: »V žilah in srcu teče kri in ta mora biti tekoča. Ko pa se ranimo, se mora strditi, da v primeru hude poškodbe ne izkrvavimo. Ravnotežje med strjevanjem krvi in med tem, da ne nastanejo krvni strdki, ki bi mašili žile, je zelo težko vzdrževati. V preddvorih obstaja prostor, kjer kri še posebej rada zastaja, to je avrikula, predel levega in desnega preddvora. Nevarni so tisti strdki, ki potujejo skozi levi preddvor, ker gredo po arterijah kamorkoli po telesu. Žile, ki gredo v glavo, so srcu najbližje, zato je največja možnost, da strdek potuje v možgane in da pride do kapi.«

Ni nujno, da se bolnik zaveda, da ima atrijsko fibrilacijo

Srčna preddvora pomagata polniti prekata s krvjo. Če tega prispevka ni, kot se to zgodi pri atrijski fibrilaciji, je srce za petino slabše učinkovito. Ne gre za veliko odstopanje od normale. Bolnik, ki je torej prej zmogel večji napor, je zdaj za petino manj sposoben. Pri mladem športniku je to slabo, ker to močno občuti. Človek, ki teh kapacitet srca ni izkoriščal in se maksimalnim naporom ne izpostavlja, pa tega morda niti ne zazna.

Večina bolnikov dodobra začuti trenutek, ko se bolezen prvič pojavi. »Srce običajno deluje na frekvenci 70 na minuto, pri fibrilaciji pa se naenkrat zviša na 140 na minuto. To bolnike močno moti in prestraši. Nenadoma jim začne srce izredno hitro biti,» pove dr. Rakovec. Poleg hitrega bitja srca se lahko pojavi omotica pri prehodih iz enega ritma v drugega, kratka sapa, hitra utrujenost. Nekateri pa bolezni zaradi dodatnih okvar ne zaznajo in se z njo prvič soočijo pri obisku kardiologa oz. pri snemanju elektrokardiograma.

Tri oblike bolezni   

Prvi tip atrijske fibrilacije je paroksizmalna. Bolnik ima napad, ki se po uri, dveh samodejno prekine. Nekateri se s to obliko soočijo enkrat letno, spet drugi večkrat na teden. Bolezen se večinoma začne v napadih, ki se ustavijo sami ali z urgentnim zdravljenjem. Bolniki težko prenašajo napade. Včasih bolezen napreduje in preide v persistentno obliko. Ta oblika traja tudi kak teden ali dalj časa, strokovnjaki pa jo še lahko prekinejo. Tretji tip okvare je permanentna atrijska fibrilacija, kjer se bolnikovo srce ne vrne v normalen ritem. Ni smiselno vračati bolnika v normalen ritem, saj je morebiten uspeh dosežen le za nekaj ur. Oblika je stalna, dogajajo pa se tudi presenečenja, ko po uspešnem zdravljenju temeljne bolezni, npr. operaciji zaklopke, bolezen po več letih izzveni.

Več vrst zdravljenja

»Prvi scenarij zdravljenja je, da skušamo bolnika obdržati v normalnem sinusnem ritmu in preprečujemo, da bi zapadel v fibrilacijo. Drugi način je ta, da skušamo zmanjšati srčno frekvenco (t.j. hitrost bitja srca), kadar je bolnik že v fibrilaciji. Pri mnogih bolnikih se lahko zadovoljimo s tem, da jim uredimo srčno frekvenco in preprečujemo trombembolične zaplete s tem, da jemljemo zdravila proti strjevanju krvi,« pravi dr. Rakovec.

Za vzdrževanje sinusnega ritma in preprečevanje napadov lahko uporabljamo vsa razpoložljiva zdravila le pri tistih, ki imajo normalno srce. Če so prisotna tudi druga obolenja, je potrebna previdnost. Ko zdravila niso uspešna, lahko poskusimo z operativnim posegom. To se zgodi v primeru, če je srce treba odpreti še zaradi drugih bolezni oziroma le-te poskrbijo za težave s fibrilacijo. Poenostavljeno rečeno, v preddvorih naredijo kirurgi črte, ki postanejo električno neprevodne. Drug način, ki ga izvajajo internisti kardiologi, je popolna izolacija ustja pljučnih ven s pomočjo visoke temperature in katetra ter izolacija vene z zamrznitvijo (tretji način).

Imam fibrilacijo. Kaj zdaj?

Se sploh da kaj popraviti? Seveda se da! Dr. Rakovec priporoča: »Poglejmo nazaj na svoje življenje. Razmislimo, kaj smo naredili narobe, da se je bolezen razvila. Imamo zelo visok krvni tlak in smo ga neredno zdravili. V primeru prvega napada fibrilacije se da še kaj spremeniti. Fibrilacija se ne bo razvijala, če bomo tlak imeli pod kontrolo, obenem pa jemali zdravila proti motnjam ritma.« Dr. Rakovec doda, da je enako s pitjem alkohola in z abstinenco ali z zdravljenjem bolezni ščitnice. Ker lahko fibrilacijo povzročijo tudi srčne ali pljučne bolezni, je treba razmisliti o operaciji pljuč, srca. Ne obupujte, ampak imejte pod kontrolo, kar lahko kontrolirate in atrijska fibrilacija bo morda le še spomin.

Ste vedeli, da …

… je malo atrijske fibrilacije prisotne v švicarskem kantonu Ženeva, kjer imajo zelo dobro zdravniško službo, hudo pa je v Kamerunu, kjer ob bolezni beležijo še mnogo zapletov?

… lahko s kašljanjem oseba pogosto ustavi čudne preskoke srca in se ji srčni ritem normalizira?