Zdravo srce bije ritmično 60–100-krat na minuto. O aritmiji govorimo, ko se srce krči neritmično – prehitro ali prepočasi. Takšna je tudi osnovna delitev aritmij: tahikardije (srce bije prehitro, več kot 100 udarcev na minuto) in bradikardije (srce bije prepočasi, manj kot 60 udarcev na minuto). Veliko aritmij je nenevarnih, kljub temu pa nekatere od njih lahko povzročijo hude zaplete.

Avtorica: Ana Bogataj

Srce sestavljajo štiri votline: dva preddvora oz. atrija (levi in desni) ter dva prekata oz. ventrikla (levi in desni). Kri iz telesa priteka v desno polovico srca, od tam gre v pljuča, iz pljuč v levo polovico srca in od tam po telesu (slika 1). Srčno steno sestavlja mišica, ki se krči in sprošča. Vsakič ko se del srca skrči, požene kri naprej. Krčenje srčne mišice poteka sinhrono – najprej se skrčijo preddvori, stisnejo kri v prekate, za njimi se skrčijo še polni prekati, ki iztisnejo kri iz srca v žile.

Krčenje srčne mišice omogoča posebno nitje, ki se nahaja v steni srca. Preko tega nitja se prožijo električni impulzi, ki povzročajo krčenje srčne mišice.

Zakaj in kje nastane aritmija?

Neenakomerno se lahko krči kateri koli del srca, zato tudi glede na to delimo aritmije na preddvorne (atrijske) in prekatne (ventrikularne).

Lahko nastane na bolnem srcu ali pa je samostojna bolezen, ki se pojavi na povsem zdravem srcu. Vzroki so lahko napaka pri proženju električnih impulzov nitja, bolezni srca in žil (arterijska hiperteznija, vnetje srčne mišice, prirojene srčne napake, bolezni srčnih žil, napake na srčnih zaklopkah, povečanje srca …).

Aritmije lahko povzročajo tudi druge bolezni, kot so prekomerno delovanje ščitnice, neravnovesje mineralov v krvi (pomanjkanje kalija ali magnezija), različna vročinska stanja, skrite okužbe … Poleg tega so lahko tudi posledice večjih duševnih obremenitev, nekaterih zdravil in alkohola.

Kakšni so simptomi in znaki?

Posledice aritmij se lahko občutijo in vidijo različno. Posledice aritmij nastanejo zaradi nezadostnega črpanja srca, ki se ne krči ritmično in ne poganja zadostne količine krvi po telesu. Med najpomembnejše posledice aritmij, ki zahtevajo največ pozornosti, štejemo srčno popuščanje, bolečino v prsnem košu, izgubo zavesti in srčni zastoj.

Bolečina v prsnem košu se občuti kot bolečina pri srčnem infarktu (angina pectoris), tudi po nastanku je podobna, nastane zaradi nezadostne prekrvavitve srčne mišice. Izguba zavesti je posledica nezadostne prekrvavitve možganov. Najhujši zaplet je srčni zastoj, ki se lahko konča s smrtjo.

Potrebno pa je omeniti tudi možgansko in srčno kap kot možna zapleta. V srcu, ki se ne krči ritmično in občasno drgeta, se lahko kri nepravilno strjuje in nastajajo krvni strdki, ki lahko iz srca potujejo po žilah v možgane, v žile, ki oskrbujejo srčno mišico, in drugam po telesu.

Vendar je aritmij več vrst in večina od njih se ne konča s kapjo ali smrtjo. Pri večini pacientov aritmije povzročajo občutek razbijanja srca oziroma nepravilnega drgetanja srca (palpitacije), utrujenost, slabše počutje, zadihanost ob manjših naporih, vrtoglavice, zbadanje pri srcu, omotice, krajše izgube zavesti.

Nekatere aritmije lahko spremljamo pri osebnih zdravnikih, za druge je potrebna napotitev k specialistu kardiologu, spet tretje zahtevajo urgentno ukrepanje (ventrikularna tahikardija).

Kaj je EKG?

EKG je kratica za elektrokardiogram. Elektrokardiograf  je naprava, ki zaznava aktivnost srca in jo zapisuje na papir. Zaznava električno aktivnost srca (električne impulze), ki se prožijo preko nitja, odgovornega za krčenje srca. Električne impulze zaznavajo elektrode, nalepljene na površino kože, elektrokardiograf pa jih pretvori in zapiše na papir. Izvid na papirju se imenuje elektrokardiogram.

Poleg svoje velike uporabnosti je EKG neboleča, neinvazivna in enostavna preiskava, ki nam pove ogromno o delovanju srca. Zato ima tako pomembno vlogo pri odkrivanju in spremljanju srčnih aritmij, saj nam na pacientu prijazen način prikaže motnje v krčenju srčne mišice (prepočasno in prehitro krčenje, motnje v prevajanju, kateri del srca se krči nepravilno, morebitne vzroke nepravilnega krčenja …).

Poleg klasičnega elektrokardiograma je možno merjenje krčenja srca tudi s Holter EKG. To je naprava, ki meri 24-urno delovanje srca čez dan, saj se nekatere aritmije pojavljajo le v določenih situacijah ali v določenih delih dneva. Pacient ima en dan nameščene elektrode, ki beležijo srčno aktivnost. Tisti dan opravlja svoje običajne dnevne aktivnosti in hospitalizacija ni potrebna.

V poštev pa pride tudi 24-urni EKG med hospitalizacijo. Poslužujejo se ga predvsem pri ogroženih pacientih.

Kaj nam pokaže EKG izpis?

Prikaže nam delovanje in krčenje srčne mišice. Lahko razberemo delovanje srca, ritmičnost, frekvenco krčenja, kateri del srca se krči v danem trenutku, lahko zaznamo strukturne napake srca (povečanje srčne mišice), viden je morebitni miokarni infarkt.

Preprečiti simptome in posledice

Namen zdravljenja je zmanjšati oziroma preprečiti simptome in posledice aritmij, ki jih povzročajo. Nekatere aritmije ne zahtevajo zdravljenja z antiaritmičnimi zdravili in izzvenijo same od sebe (primer so aritmije, nastale pri duševnih obremenitvah, ki lahko po prenehanju obremenitev izzvenijo). Pri večini aritmij pa je potrebno osnovno zdravljenje z antiaritmiki, s katerimi poskušamo doseči pravilno prevajanje električnih impulzov po nitju in posledično pravilno krčenje srčne mišice.

Ker gre za napake v električnem delovanju srca, se v določenih primerih uporablja elektroterapije.

Pravilnejše delovanje srca se lahko doseže s pomočjo vstavitve srčnega spodbujevalnika ali pacemakerja. To je naprava, ki se jo vstavi pod kožo prsnega koša in samodejno meri krčenje srčne mišice ter v primeru napačnega krčenja proži električne impulze, podobne srčnim, s katerimi uravnava bitje srca.

Poleg spodbujevalnika lahko napravimo tudi kardioverzijo ali defibrilacijo. Kardioverzija je postopek, pri katerem prehitro bitje srca v točno določeni fazi srčnega gibanja umirimo z zdravili ali električnim tokom, ki umiri srce na njegovo normalno bitje.

Defibrilacija se v nasprotju s kardioverzijo uporablja v kateri koli fazi srčnega gibanja. Uporablja se lahko močnejši električni tok, zato se jo uporablja za uravnavanje bitja srca pri življenje ogrožajočih aritmijah in zastojih srca. Tako pri kardioverziji kot pri defibrilaciji je pacient med postopkom sediran ali pod rahlo anestezijo, razen če je nezavesten.

Poleg osnovne terapije aritmij pa je pri veliko pacientih potrebna tudi antikoagulantna zaščita, katere namen je zmanjšati nastajanje krvnih strdkov.

Ti pacienti se poleg kardiološke ambulante vodijo tudi v antikoagulantni ambulanti. Redno vodenje pri kardiologu je pomembno, saj je potrebno nadziranje delovanja antiaritmikov in njihovega učinka. V antikoagulantni ambulanti pa se spremlja strjevanje krvi z ozirom na jemanje antikoagulantnih zdravil.