Bolezni srca in ožilja so v porastu pri nas in v svetu. Večinoma je vzrok ateroskleroza srčnih žil, ki jo pospešuje nepravilen življenjski slog. Kadar imamo težave s srcem, nas osebni zdravnik pošlje k specialistu za srce in ožilje – h kardiologu. Ta opravi pregled in potrebne preiskave. Vendar pa nobena preiskava in noben aparat ne moreta nadomestiti dobrega kardiologa, ki zna prisluhniti bolniku in njegovim težavam. Zdravnica Tatjana Zorko, dr. med., specialistka kardiologinja, ki dela v svoji zasebni ambulanti s koncesijo, je prepričana, da dober odnos med zdravnikom in bolnikom podpira proces zdravljenja.

Avtorica: A. V.

Kako bi opisali delo kardiologa?

Kardiolog je specialist interne medicine, ki se ukvarja z boleznimi srca in srčnega ožilja. Internisti kardiologi delujemo v ambulantah, bolnišnicah in klinikah. Naše delo je podobno delu vseh zdravnikov. Še vedno je temelj zdravniškega dela natančen pogovor med zdravnikom in bolnikom. Zanj si je treba vzeti dovolj časa, da ima bolnik priložnost odkriti in razumeti, od kod izvirajo njegove težave. Dober pogovor, ki ga imenujemo anamneza, pomeni za bolnika že del zdravljenja, za zdravnika pa že del ugotavljanja bolezni. Kardiologi imamo na voljo najrazličnejše preiskave, s katerimi lahko ugotovimo, za kakšno srčno bolezen gre. Obstaja tudi veliko dobrih in preverjenih načinov zdravljenja srčnih bolezni, ki se jih lahko poslužujemo.

Pot do pridobitve specializacije je kar zahtevna. Kakšna je bila vaša?

Ko sem pred dobrimi 20 leti opravila specialistični izpit iz interne medicine, sem imela občutek, da nekaj vem o celotni interni medicini. K temu, da vidim celoten gozd, ne pa samo posameznih dreves, me je že v času stažiranja predvsem s svojim zgledom nagovarjal izvrsten človek, odličen zdravnik in dober učitelj prof. dr. Pavle Jezeršek. Med delom na Interni kliniki Trnovo pa sem se ukvarjala z rehabilitacijo srčnih bolnikov in vzljubila preventivno kardiologijo, ki je bila tedaj še prava pastorka kardiologije. Tako sem v interni medicini našla svoje mesto na področju kardiologije. Še vedno pa skušam v bolniku, ki je napoten s strani osebnega zdravnika na pregled srca, videti celega človeka z glavo, okončinami, s pljuči, prebavili, sečili in z rodili vred. Tako se nenehno učim od bolnikov, kolegov, iz knjig. Obiskujem tečaje, predavanja, se udeležujem kongresov, tudi sama predavam in pišem.

Katera znanja, spretnosti in psihofizične lastnosti mora imeti dober kardiolog?

Vsak zdravnik je dober, če je najprej dober človek, če ima rad ljudi, če ga ljudje v resnici zanimajo in če jim je pripravljen pomagati. Ni čudno, da nekateri mislijo, da smo »bogovi« (v belem). V resnici je zelo težko vzdrževati takšno kakovost in izpolniti pričakovanja, ki jih imamo sami do sebe, ter pričakovanja, ki jih imajo do nas posamezniki, družba, politika, zavarovalnica, farmacevtska industrija. In nenehno se je treba učiti. Medicinska stroka bliskovito napreduje, veliko je možnosti, ljudje se starajo, imajo številne bolezni in jemljejo številna zdravila.

Kako poteka delo v vaši ambulanti?

V svoji zasebni ambulanti s koncesijo (kar pomeni, da so bolniki napoteni z napotnico osebnega zdravnika) opravljam prve in kontrolne preglede bolnikov, kjer gre za že dokazano srčno bolezen ali sum nanjo. Po temeljitem pogovoru opravim telesni pregled, izmerim krvni tlak, posnamem EKG, glede na bolnikove težave pa lahko opravim še obremenitveni test na kolesu, ultrazvočno preiskavo srca, neprekinjeno 24-urno snemanje EKG in 24-urno merjenje krvnega tlaka. Vedno pregledam tudi medicinsko dokumentacijo, ki jo bolnik prinese od drugod in naredim natančen spisek zdravil, ki jih bolnik jemlje. Po pregledu in opravljenih preiskavah bolniku na razumljiv način povem, kaj sem ugotovila, in napišem izvid, mnenje, v katerem osebnemu zdravniku predlagam način nadaljnje obravnave in zdravljenja.

Kako diagnosticirate srčno obolenje in katere  najpogostejše preiskave izvajate za prepoznavanje bolezni srca?

Uporabljam zgoraj naštete preiskave: EKG, obremenitveno testiranje, ultrazvok srca, neprekinjeno snemanje EKG, celodnevno merjenje krvnega tlaka. To so neinvazivne preiskave, ki običajno zadostujejo za prvo oceno. Po teh preiskavah lahko ugotovim, ali sploh gre za srčno bolezen, določim vrsto srčne bolezni, ugotovimo, kakšni ukrepi so potrebni in ali je treba bolnika napotiti na nadaljnje preiskave, ki so ponavadi invazivne: rentgensko slikanje srčnih žil – koronarografija, ki mu lahko sledi širjenje zapor v žilah in vstavljanje žilnih opornic – stentov, elektrofiziološke preiskave, tudi biopsije srčne mišice.

Kako poteka zdravljenje srčnih obolenj?

Vsako zdravljenje srčnih bolnikov se mora pričeti s spremembo življenjskega sloga. To pomeni, da morajo bolniki opustiti slabe navade in pridobiti nove, boljše. Če kadijo, morajo s kajenjem prenehati. Če so predebeli, morajo s spremembo prehrane izgubiti vsaj 10 odstotkov čezmerne teže. Če pretežno sedijo, se morajo začeti gibati. Če so izpostavljeni škodljivemu delovanju stresnih dejavnikov, se morajo učiti uravnavati stres na bolj učinkovit način. Redno in dosledno morajo jemati zdravila, ki jih predpišemo. Nekatera zdravila se jemljejo doživljenjsko, druga se prilagajo vrednostim krvnega tlaka, krvnega sladkorja, krvnih maščob, stanju srčnega popuščanja, aritmijam, … Nekateri bolniki morajo na srčno operacijo. Na primer jim zamenjajo srčno zaklopko, eno ali več, z aterosklerotičnimi oblogami premostijo zaprte srčne žile, uredijo srčni ritem. Zelo redki bolniki pa so deležni tudi presaditve srca.

Kdaj je potrebna posebna pozornost pri zdravljenju?

Vsako zdravljenje, z zdravili ali z različnimi posegi, zahteva pozornost z vseh strani: s strani bolnika, ki mora postati »sam svoj zdravnik«, in s strani zdravnika oz. medicinskih sester, ki takega bolnika spremljajo.

So srčne bolezni v porastu?

Da. Bolezni srca in ožilja so kronične bolezni. Za njimi obolevajo vse mlajši ljudje, pa tudi delež starejših se veča. Moderno zdravljenje z zdravili in različnimi posegi izboljša in podaljša preživetje ljudi, ni pa dovolj, če ni zraven tudi spremembe življenjskega sloga.

Kaj svetujete bolnikom, pri katerih so potrebni zdravstveni ukrepi?

Svetujem jim, da se čim več naučijo o svoji bolezni, da bodo lahko sodelovali z zdravniki, jim postavljali prava vprašanja in dobili dobre odgovore. Povem jim, da morajo postati sami svoji zdravniki, da bodo skupaj z nami zdravniki dosegli najboljše rezultate zdravljenja. Bolniki s srčnim popuščanjem morajo voditi dnevnik, v katerega zapisujejo telesno težo, vrednosti krvnega tlaka, srčnega utripa, težave z dihanjem, pogostnost prsnih bolečin in vse tisto, kar je pomembno, ko pridejo v stik z osebnim zdravnikom in s kardiologom.

Za svoje dobro srčno zdravje lahko veliko storimo tudi sami. Kaj svetujete?

Za srce in ožilje je pomemben življenjski slog: kaj in kako se hranimo, ali imamo škodljive razvade, ali se dovolj gibljemo in ali znamo poskrbeti, da smo zadovoljni in mirni. Zato svetujem redne obroke zdrave prehrane, ki naj bodo kalorično in količinsko skromni. Izogibati se je treba slani, mastni, sladki in preobilni prehrani. Uživati je treba več obrokov dnevno, več sadja in zelenjave, malo mesa, več rib. Dokazano je, da srce in ožilje varuje mediteranska dieta. Za pripravo hrane in uživanje obrokov si je treba vzeti čas. Pomembna je opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola, redno telesno gibanje – ena ura hoje na dan je potrebna kot redno umivanje zob.

Je možno primerjati našo kardiologijo s svetovno?

Seveda. Slovenska kardiologija in medicina v celoti sledita svetovni. Odlični kardiologi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, Mariboru, na kardioloških oddelkih v regionalnih bolnišnicah in zasebnih ustanovah so svetovno znani in priznani. Povezuje nas tudi Združenje kardiologov Slovenije, Društvo za srce in druga društva, kjer se povezujejo ljudje, ki so preživeli srčni infarkt, bili operirani na srcu ali so dobili srčni spodbujevalnik.