Kaj je angina pektoris?

Doživljate tiščanje ali pritisk v prsih, težko dihanje ali bolečino, ki seva v roko? Morda gre za angino pektoris – opozorilni znak, da srce ne dobi dovolj kisika.

Vzrok za nastanek angine pektoris je ateroskleroza, zaradi katere je oskrba srčne mišice s kisikom in hranili okrnjena, ob naporu pa se primanjkljaj izrazi kot ishemija srčne mišice. Gre za vse prej kot redek pojav, saj naj bi po nekaterih podatkih sodeč angino pektoris občutilo 2–4 % Evropejcev med 45. in 75 letom starosti.

Srčno-žilne bolezni so eden poglavitnih vzrokov za prezgodnjo smrt v zahodnem svetu. Tudi v Sloveniji vsakoletno terjajo visok davek (po nekaterih ocenah 38 % vseh smrti), zaradi razširjenosti pa predstavljajo enega največjih težav javnega zdravstva.

Po podatkih Društva za zdravje srca in ožilja naj bi s kronično vnetno boleznijo arterij, t. i. aterosklerozo, živelo več kot 100.000 Slovencev.

Zanjo je značilen nastanek plakov na notranji steni arterij, sprva z mikroskopskimi poškodbami endotelija, nakar pride do kopičenja krvne maščobe pod pokrovom plaka. Ob poškodbi endotelija krvne maščobe vstopijo v steno arterij in se tam nalagajo. Ko obrambni sistem našega organizma to zazna, začne s kopičenjem levkocitov, kar lahko privede do lokalnega vnetja, s čimer se odlaganje maščob in posledična tvorba plakov še pospešita.

Postopoma odloženi material zaradi kopičenja kalcija otrdi, zaradi napetosti v arteriji pa pokrov plaka lahko poči, pri čemer izlita vsebina v kombinaciji s trombociti in eritrociti povzroči tvorbo krvnih strdkov. S tem ko se koronarne arterije zaradi ateroskleroze ožijo, oslabijo dotok hranil in kisika v srčno mišico. To je najbolj občutno ob naporu, ko se povečata arterijski tlak in hitrost krčenja srčne mišice, posledično pa tudi poraba kisika. Ker zožene arterije ne dopuščajo ustrezno večjega pretoka krvi, pride do ishemije srčne mišice. Ob tem pride do tvorbe presnovnih produktov, ki dražijo živčne končiče v srcu, kar se odrazi z bolečino t. i. angina pektoris.

Simptomi angine pektoris

Gre za nelagodje v prsih, ki je posledica zmanjšane prekrvavitve srčne mišice. Enakomerno, žgočo in tiščečo bolečino občutimo za prsnico, spremlja pa jo oteženo dihanje, znojenje, slabost, bruhanje, stiskanje, tudi dušenje.

Bolečina se lahko širi tudi naprej v levo ramo in roko, tudi v vrat in predel čeljusti. Redkeje v hrbet in desno ramo. Ob spremembi položaja bolečina ne poneha. Vse skupaj traja nekaj minut – včasih le dve minuti, največ deset. Bolečina lahko postopoma popusti ob počitku. Lahko pa so simptomi angine pektoris tudi manj značilni, kot na primer huda utrujenost, mravljinčavost, prebavne motnje in nelagodje v trebuhu itd. Bolečina se lahko pojavi tudi na zobeh, dlesnih, v grlu in celo v uhlju. Kot omenjeno, je angina pektoris največkrat posledica koronarnih bolezni, vendar pa lahko doleti tudi ljudi, ki teh težav nimajo.

Vpliv nizkih temperatur in drugih obremenitev na pojav angine pektoris

Zagon angine pektoris sprožijo različni dejavniki, ki povečajo potrebo srca po kisiku ali zmanjšajo prekrvavitev srčne mišice. Mednje sodijo tako telesni napor, stres, kot tudi nizke temperature.

»Pri bolnikih s koronarno boleznijo srca se simptomi pogosto poslabšajo v hladnem vremenu, še posebej, če je vlažnost zraka visoka. Kadar smo izpostavljeni nizkim temperaturam, se arterije zožijo, da bi zmanjšale izgubo toplote skozi kožo. Kri iz kože se prelije v osrednji del telesa, kar nenadno močno obremeni srce, saj mora delati močneje in hitreje, da prečrpa vso kri. Prav krvni tlak in povišan srčni utrip pa sta glavna kazalca obremenitve srca. Zaradi večjega dela srca se v srčni mišici poveča potreba po kisiku in hranilih. Ker je ob zoženih aterosklerotsko spremenjenih koronarnih arterijah dotok krvi omejen in nezadosten, se na levi strani pojavi značilna bolečina, imenovana angina pektoris. Pogosto jo spremljata pojav težkega dihanja in slabo počutje,« pojasni prim. Janez Poles, dr. med., spec. kardioilogije in vaskularne medicine.

Dr. Poles dodaja: »Kot rečeno, nizke temperature povzročijo zoženje žil v koži trupa in okončin. Zoženje krvnih žil v koži in okončinah povzroči povečanje krvnega tlaka, srčnega utripa in porabe kisika. Zaradi povečane viskoznosti krvi se lahko ob večjem mrazu zveča tveganje za pojav tromboze. Pri občutljivih posameznikih lahko nenadna ali dalj trajajoča izpostavljenost mrazu povzroči tudi motnje srčnega ritma. Tveganje za pojav srčnega infarkta se poveča, zlasti pri bolnikih z že znano srčno-žilno boleznijo.« Bolnikom z ishemično boleznijo srca se zato priporoča izogibanje nenadni izpostavljenosti hudemu mrazu, pred izhodom na prosto pa naj se toplo oblečejo in obujejo ter poskrbijo za ustrezno pokrivalo, rokavice in zaščito obraza. Pri sebi naj imajo vedno nitroglicerin tablete ali pršilo.

Srčna bolečina – signal za pravočasno ukrepanje

Angina pektoris je signal, da nezadostno skrbimo za lastno zdravje in zdravje srca ter ožilja. Če bolečina po nekaj minutah poneha, ni razloga za preplah. Vsekakor pa je priporočljivo, da poiščete zdravniško pomoč, če so ti napadi pogostejši in dlje trajajoči, pojasni sogovornik.

Preberite tudi prispevek: Kako lahko pomagam … pri bolečini v prsnem košu

Kdaj zahteva nujno zdravniško pomoč?

»Nenadna, močna, stiskajoča, pekoča ali tiščoča bolečina v prsih zahteva nujno zdravniško pomoč, če traja več kot 5–10 minut ali se ponavlja. Pomoč bomo iskali tudi ob bolečini, ki seva v levo roko (ali obe roki), vrat in čeljust, nazaj v hrbet med obe lopatici ali v predel žličke. Pogosto bolečino spremljajo tudi težko dihanje, hladen znoj, slabost (lahko tudi bruhanje), omotica, zmedenost ali izguba zavesti, močan občutek tesnobe, strah pred smrtjo in hitro ali neenakomerno bitje srca. Kadar se bolečina pojavi ob naporu in v mirovanju oz. po nitroglicerinu ne izzveni, bo prav tako treba k zdravniku.«

Ob tem dr. Poles opozori, da dolgoletni diabetiki in starejši bolniki pogosto ne bodo razvili značilne bolečine, bodo pa imeli vse ostale znake oz. simptome. Pozorni naj bodo tudi vsi bolniki, ki so v preteklosti že doživeli srčni infarkt, pa tudi vsi z visokimi vrednostmi krvnega tlaka in holesterola ter kadilci. Tudi v primeru, da je bolečina v prsih kratkotrajna, ostra, prebadajoča in vezana le na gibanje ali pritiska na prsni koš, je prav, da o tem obvestite svojega osebnega zdravnika. Tudi v primeru, da se bolečina pojavlja ob tesnobi ali stresu, pa tudi kadar je povezana z zgago ali refluksom.

Diagnostika in sodobni pristopi k zdravljenju angine pektoris

Zdravnik bo na podlagi anamneze in značilnih kliničnih znakov postavil diagnozo. Nadaljnje raziskave se opravijo z namenom, da se opredelijo velikost, stopnja in prognoza bolezni, na podlagi katerih se izbere najustreznejši način zdravljenja. Angina pektoris ni ozdravljiva in zahteva dosmrtno zdravljenje. Poglaviten cilj tega je preprečiti usodne srčno-žilne dogodke, npr. infarkt, in izboljšati prognozo ter preprečiti ali omiliti simptome bolezni.

»Angina pektoris je najpogosteje posledica ateroskleroze koronarnih arterij, ki je kroničen proces. Ob dobrem sodelovanju bolnika jo je mogoče dobro obvladati in s tem preprečiti napredovanje bolezni ter zmanjšati tveganje za srčni infarkt. Zdravljenje je vedno kompleksno. Z zdravili želimo razširiti koronarne arterije, zmanjšati obremenitev srca, preprečiti tvorbo strdkov in upočasniti napredovanje bolezni. Bolnikom predpišemo različna zdravila (nitrat – za hitro olajšanje bolečine ob napadu, aspirin – za preprečevanje nastanka krvnih strdkov, beta blokatorje in zaviralce kalcijevih kanalov – za sprostitev žil in zmanjšanje napora srca, statine – za znižanje holesterola in stabilizacijo aterosklerotskega plaka, ACE inhibitorje ali sartane – za zaščito srca in ožilja ter znižanje krvnega tlaka). S kombinacijo zdravil dosežemo večji in boljši učinek,« metode zdravljenja našteje dr. Poles in ob tem opozori tudi na pomen spremembe življenjskega sloga. Šele kadar simptomi kljub temu vztrajajo ali obstaja visoko tveganje za akutni koronarni dogodek, se zdravniki odločijo za bolj invazivne metode: »Prizadeto koronarno žilo razširimo z balončkom (angioplastika) in vstavimo kovinsko ali bioresorbilno žilno opornico (stent). Bolnikom z večžilno boleznijo ali težje dostopnimi zožitvami opravijo kirurški obvod zamašenih koronarnih žil z žilnimi presadki (bypass- CABG).«

Zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo kot ključ do zdravja srca

Kot omenjeno, je pomembna komponenta zdravljenja oz. preprečevanja ponovnega pojava angine pektoris sprememba življenjskega sloga. Pri tem je bistvenega pomena skrb za srčno-žilno zdravje, kamor uvrščamo zmanjšanje dejavnikov tveganja za aterosklerozo, kot so visoka raven maščob v krvi, povišan krvni tlak, debelost, kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana itd. Poleg dejavnikov, na katere ne moremo vplivati, npr. spol, genetika in starost, pa obstaja kopica dejavnikov, ki so pod našim nadzorom.

Ključnega pomena je zdrav življenjski slog, ki vključuje tako uravnoteženo prehrano, redno telesno dejavnost pa tudi prenehanje nezdravih navad (kajenje in čezmerno pitje alkohola) ter nadzor nad telesno težo. Priporoča se sredozemski način prehrane, ki temelji na sadju in zelenjavi, polnozrnatih žitih in ribah, medtem ko je meso zastopano v manjših količinah (prednost ima pusto meso). S staranjem se presnova v telesu upočasni, posledično pa potrebujemo manj hrane. Pri tem moramo biti pozorni na primeren vnos hranil, ki jih naše telo potrebuje za nemoteno delovanje. Poleg prehrane tudi telesna dejavnost predstavlja enega izmed temeljev zdravega življenjskega sloga. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na visok tlak, holesterol in debelost, tri poglavitne dejavnike tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni. Če ste bili doslej nedejavni, je smiselno, da se pred telesno dejavnostjo o tem posvetujete s svojim zdravnikom, prav tako je nujno, da dejavnost začnete postopoma.

Spremljanje bolezni in pomen vseživljenjske rehabilitacije

Priporočljivo je, da vodite tudi dnevnik za spremljanje angine pektoris, na podlagi katerega bo mogoče določiti njeno pojavnost in morebitna poslabšanja, o katerih seznani izbranega zdravnika ob pregledu, dva- do trikrat letno po postavitvi diagnoze.

»Po akutnem koronarnem dogodku bolnik po odpustu iz bolnišnice opravi ambulantno poinfarktno rehabilitacijo. Nato ga napotimo na pot vseživljenjske rehabilitacije, ki jo lahko izvaja v lokalnem koronarnem društvu. V Zvezi koronarnih društev in klubov Slovenije trenutno združujemo 4125 članov, ki redno enkrat ali dvakrat tedensko vadijo v 143 vadbenih skupinah v 83 krajih Slovenije. Poleg telesne vadbe in redne hoje so še kako pomembni socialni stik, druženje, izmenjava izkušenj in sproščanje,« poudari Poles in doda, da gre pri kombiniranem pristopu zdravljenja predvsem za zmanjševanje pogostosti in resnosti napadov angine pektoris, izboljševanje telesne zmogljivosti bolnikov, preprečevanje pojava srčnega infarkta in posledično podaljševanje življenjske dobe, predvsem pa je osrednji namen izboljšanje kakovosti življenja bolnika: »Zato prijazno vabljeni med nas. Ne le že znani koronarni bolniki, ampak tudi vsi drugi – sorodniki, prijatelji in znanci. Vsi imamo srce, eno samo, ki nam poganja kri po telesu in nas ohranja pri življenju. Poskrbimo zanj, da nam bo zdravo in krepko še naprej omogočalo kakovostno življenje.«