Ste vedeli, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo dodatno zviša tveganje za srčno-žilne bolezni in zaplete? Zakaj? Kako to preprečiti? Odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja nam je pomagal oblikovati izr. prof. dr. Jakob Gubenšek, dr. med., spec. internist in nefrolog.

Na kakšen način so pravzaprav ledvice in srčno-žilni sistem povezani?

Ledvice in srčno-žilni sistem so v svojem delovanju močno prepleteni. Ker kardiologi veljajo za najpomembnejše med internisti, se nefrologi branimo z drobno šalo: »Srce? Aja, to je tisti meh, ki poganja kri skozi ledvice.« No, v resnici skozi ledvice teče kar petina krvi, ki jo prečrpa srce. Osnovna naloga ledvic pa je, da prečistijo kri odpadnih snovi in izločijo odvečno tekočino. Z uravnavanjem tekočine in tudi soli (natrija) pomagajo uravnavati krvni tlak. Povišan krvi tlak pa je eden glavnih dejavnikov, ki obremenjujejo srce in tudi ožilje. Zato imajo ledvični bolniki večinoma povišan krvni tlak, ki ga je treba zdraviti. Povezava pa je tudi v drugo smer. Pri bolnikih, ki imajo zelo oslabljeno srce ali obolelo ožilje, skozi ledvice ne priteče dovolj krvi, zato lahko pride do oslabljenega delovanja in okvare ledvic.

Kakšni so natančnejši vzroki za povečano srčno-žilno tveganje pri ledvičnih bolnikih? Zakaj pride še do teh težav?

Kot smo že omenili, so srce in ledvice prepleteni v svojem delovanju. Veliko dejavnikov, ki lahko povzroča ledvično bolezen, okvarja tudi srce in ožilje. Med njimi sta na prvem mestu povišan krvni tlak in sladkorna bolezen, ki ju ima pomemben delež ledvičnih bolnikov. Med drugimi dejavniki, ki tudi okvarjajo oba organa, sta še debelost in kajenje. Poleg teh dejavnikov, ki so pogosti pri ledvičnih bolnikih in prizadenejo oba organska sistema sočasno, gre po drugi strani tudi za neposredne neugodne posledice oslabljenega delovanja ledvic na srčno-žilni sistem. Uremija, to je »zastrupitev« krvi s presnovki, ki jih oslabljene ledvice ne morejo izločiti, okvarja tudi srce in ožilje.

Vseh snovi, ki zastajajo v telesu ob ledvični okvari, niti še ne poznamo. Za mnoge, ki jih poznamo, pa vemo, da na različne načine okvarjajo srce in ožilje. Povzročajo zadebelitev srčne mišice, slabšajo njeno prekrvavitev, okvaro srčnih zaklopk in povzročajo otrdevanje arterij. Glavna naloga velikih žil je namreč v njihovi prožnosti in dušenju srčnih utripov. Končna stopnja večine teh okvar so srčno-žilne kalcinacije, ki pomenijo končno zatrditev mehkih tkiv, tako srčnih zaklopk kot tudi vseh arterij. Nastanek in morebitno preprečevanje kalcinacij se v zadnjih letih močno raziskuje, nimamo pa še uporabnih rezultatov teh raziskav.

Katere so najpogostejše? Je denimo možna celo možganska kap?

Najpogostejše je popuščanje srca, ki se kaže s težko sapo, zmanjšano zmogljivostjo za napor in otekanjem. Pride od razvoja koronarne bolezni (zožitve žil, ki prehranjujejo srce), vendar nekoliko redkeje s popolno zaporo žile – ki se kaže kot srčni infarkt – in pogosteje s postopnim zoževanjem celotnih koronarnih žil, kar je tudi precej težje zdraviti. Povečano je tudi tveganje za nenadno srčno smrt. Predvsem zaradi kalcinacij prihaja tudi do okvare, predvsem zožitve srčnih zaklopk, najpogosteje aortne. Prisotna je tudi okvara perifernih arterij s slabo prekrvavitvijo nog in razvojem ran ter včasih tudi potrebo po amputaciji.

Prisotne so še možgansko-žilne bolezni, med katerimi je tudi možganska kap. Tudi tukaj gre pogosto za manjše kapi zaradi zapore majhni žil in ne za velike kapi, kjer lahko strdek v žili raztopimo ali odstranimo. Posledice možganske kapi pogosto precej vplivajo na samostojnost bolnika in njegovo kakovost življenja.

Obstajajo učinkoviti ukrepi za pomoč tovrstnim bolnikom? Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje srčno-žilnih bolezni poteka podobno, ne glede na prisotnost ledvične okvare. Je pa res, da je pri ledvičnih bolnikih pogosto prisotna že napredovala oblika srčne ali žilne bolezni in je po tej plati zdravljenje pogosto omejeno ali manj uspešno. Praviloma so ledvični bolniki tudi starejši, kar je prav tako lahko omejujoči dejavnik pri zdravljenju oziroma pri smiselnosti kakšne bolj napredne oblike zdravljenja. Sicer pa so na razpolago vse oblike zdravljenja, pomembno je pravočasno ukrepanje. Pomembno je, da bolniki težave s srcem in tudi ožiljem prepoznajo in nanje pravočasno opozorijo. Nekateri, predvsem moški v srednjih letih, težave namreč prepogosto zanikajo in ne ukrepajo pravočasno.

Potrebna je pozornost pri pojavu stiskajoče bolečine za prsnico, ki se običajno najprej pojavi ob naporu, v primeru srčnega infarkta pa iznenada, v mirovanju. Prav tako je treba ukrepati ob pojavu krčevitih bolečin v nogah pri hoji ali ob pojavu ran na nogah, ki niso nastale kot posledica jasne poškodbe ali ki se slabo celijo.

Če gremo še korak nazaj, lahko morda srčno-žilne težave v celoti preprečimo? Lahko posameznik sam ukrepa, da do težav ne pride?

Žal srčno-žilnih bolezni ne moremo v celoti preprečiti. Delno jih lahko preprečimo oziroma odložimo njihov razvoj z upočasnitvijo napredovanja ledvične bolezni. V tej luči je pomembno redno spremljanje pri nefrologu in urejenost dejavnikov tveganja, predvsem krvnega tlaka, ki mora biti pri ledvičnih bolnikih pod 130/80 mmHg, izjema so morda le najstarejši bolniki. Pomembno je, da bolniki zdravo živijo (ustrezna prehrana in telesna dejavnost), če je to potrebno, poskušajo shujšati in opustijo kajenje.
Pomembno je tudi zgodnje prepoznavanje razvoja ledvične bolezni pri ogroženih skupinah, predvsem bolnikih s sladkorno boleznijo in s povišanim krvnim tlakom. Zato so pomembni redni preventivni pregledi pri osebnem zdravniku oziroma diabetologu. V sklopu tega se obdobno preverja tudi delovanje ledvic in pregleda urin.

Pri napredovali ledvični okvari pa je nekaj posebnosti. Pomembna je ureditev vrednosti fosfata v krvi, kjer je pomembna predvsem dieta. Prav tako nadomeščamo vitamin D in skrbimo za zdrave kosti, saj je tudi neurejena kostna bolezen v sklopu ledvične bolezni dejavnik tveganja za zaplete na srcu.

Za konec izpostaviva vaše osebne izkušnje s tovrstnimi bolniki. Se držijo vaših napotkov? Kako v splošnem sprejemajo bolezen in kako ta vpliva na njihovo kakovost življenja?

Osebne izkušnje v moji ambulanti so dobre. Večina bolnikov je dojemljivih za navodila in predloge pri zdravljenju. Nekateri so celo preveč zaskrbljeni, kar je tudi lahko ovira pri sodelovanju pri zdravljenju. So pa tudi taki, ki niso skrbni za svoje zdravje. Ti nas zdravnike pogosto razjezijo, saj se zavedamo posledic, ki jih to na dolgi rok prinese. Vendar pa se je treba zavedati, da je za svoje zdravje odgovoren vsak sam, zato je usoda teh bolnikov pač slabša.

Ob tem velja izpostaviti še, da ledvične bolezni v bistvu ni težko sprejeti, ker v začetnih stopnjah praviloma sploh ne dela težav. Zato jo nekateri bolniki tudi ne jemljejo dovolj resno. Ne vpliva na kakovost življenja, dokler ne pride do napredovale okvare ledvic oziroma do končne odpovedi, ko je potrebno nadomestno zdravljenje z dializo ali s presaditvijo ledvice. To pa je precej velika sprememba v življenjskem slogu, ki pri bolnikih praviloma zahteva precej prilagajanja in tudi odpovedi, zato jo pogosto spremljata odpor in zanikanje. Vendar večina bolnikov sčasoma sprejme nova dejstva in nov način življenja. Navsezadnje to bolnikovo sprejemanje dejanskega stanja bolezni tudi pomaga k boljšemu sodelovanju z zdravniki in s sestrami.