Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Srčni infarkt pogosto prepoznamo po značilni bolečini. Običajno se pojavi za prsnico, je pekoča, žgoča in stiskajoča. Lahko se širi v vrat in spodnjo čeljust, v levo ramo in vzdolž leve roke, v zgornji del trebuha in nazaj v hrbet. Jakost bolečine se ne spreminja s kašljem, z globino dihanja, s spremembo položaja telesa ali s pritiskom na prsni koš. Traja več kot nekaj minut, lahko izgine in se ponovno vrne, praviloma se ob gibanju poslabša.
Prav tako lahko bolnika sili na bruhanje, čuti težo in bolečino v želodcu. Včasih bolniki simptomatiko razlagajo kot slabo prebavo, napihnjenost in težave z zgago! Bolnik se znoji, lahko je omotičen, utrujen, v obraz je bled in težko diha.
Kot opozori Mateja Verdinek, dr. med., iz Kardiološke ambulante v Splošni bolnišnici Jesenice, pri nekaterih bolnikih opozorilni znaki nastopijo, pri nekaterih pa tudi ne. »So tudi bolniki, ki niti ob infarktu ne čutijo bolečine. Če pa bolečino spremljajo motnje srčnega ritma, lahko pride do zastoja delovanja srca.«
Infarkt je lahko sam po sebi opozorilni znak, da z našim zdravjem ni vse v redu. Ob določenih boleznih, stresnih dogodkih ali hudih telesnih naporih se namreč včasih pokaže tiha koronarna bolezen, ki pa je nastala že prej. V takšnih primerih so potrebe mišice srca večje, kakor dopuščajo zožene žile v srcu, lahko nastane infarkt tipa 2. To torej ni infarkt, ki nastane kot posledica tromboze, ampak zaradi hemodinamskih sprememb ob cirkulaciji krvi oziroma ateroskleroze. Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Pri tem pride do relativne ishemije (pomanjkanje oskrbe s krvjo v določenem tkivu ali celotnem organu zaradi stisnjenja ali zapore v arteriji) srčne mišice.
Vsak, ki ima navedene znake, naj pokliče nujno medicinsko pomoč, in sicer takoj, brez odlašanja! Bolnik ne sme sam sesti za volan. Večina bolnikov ima dovolj časa, da še pravočasno pridejo v bolnišnico, a je pomembno hitro ukrepanje svojcev. Kako naj bi ob takšnem dogodku ukrepali? Dr. Verdinek: »Najpomembneje je, da takoj pokličejo ekipo nujne medicinske pomoči, 112. Bolnik naj leži in naj se ne premika. Če je le mogoče, naj mu svojci izmerijo krvni tlak. Če je nizek, naj mu nekoliko dvignejo noge. Kadar pa je tlak visok (ob infarktu se tlak lahko dvigne tudi do 200), takrat naj ima bolnik dvignjeno glavo in zgornji del trupa. Podatke o krvnem tlaku in pulzu svojci posredujejo ekipi nujne medicinske pomoči. Če pride do zastoja srca, je edini možni ukrep oživljanje.«
Bolnik, ki tako bolečino občuti prvič, doma nima nitrolinguala (nitroglicerin v tekoči obliki, ki se aplicira z vdihi pod jezik), lahko pa ob bolečini v mirovanju, ki traja več kot pet minut, vzame 500 mg acetilsalicilne kisline (aspirin). Najbolje je, da tableto zgrize, saj bo tako učinek hitrejši, poplakne jo lahko s požirkom vode, več pa naj ne pije. Svojci naj pripravijo tudi zdravstveno izkaznico in vso zdravstveno dokumentacijo, ki jo imajo doma, ter seznam vseh zdravil, ki jih bolnik jemlje.
Bolniki z že znano angino pectoris, ki jemljejo zdravila, dobro poznajo značilne bolečine v prsih. Če jemljejo zdravilo nitroglicerin, naj vzamejo en odmerek. Nitroglicerin vedno vzamejo sede, ker je učinek na krvni tlak zelo hiter in lahko sproži omotico. Če gre za napad angine pectoris, mora bolečina popustiti v dveh do petih minutah. Če v tem času bolečina ne popusti, naj bolnik vzame nitroglicerin še dvakrat v petminutnih časovnih razmikih. Če bolečina tudi po tem (po prejetih treh odmerkih nitroglicerina) ne popusti, lahko gre za razvijajoči se srčni infarkt. Takrat je treba poklicati službo nujne medicinske pomoči na 112. Med čakanjem na reševalno ekipo damo bolniku 500 mg acetilsalicilne kisline (aspirina). Tableto naj zgrize!
Ob tretji pojavni obliki akutnega koronarnega sindroma, torej nenadni srčni smrti, pride do nenadnega kolapsa z izgubo zavesti in odsotnostjo tipnih pulzov, pojavi pa se manj kot eno uro po začetku morebitnih, a ne nujno prisotnih simptomov. Ukrepamo s temeljnimi postopki oživljanja in defibrilacijo. Edino pravo upanje za boljše preživetje teh bolnikov je, če očividci takoj začnejo s temeljnimi postopki oživljanja, ob tem pa po potrebi uporabijo defibrilator, ki so na javnih mestih že dostopni.
Zdravljenje se torej začne že na terenu. Kot pove dr. Verdinek, reševalna ekipa bolniku najprej posname vitalne funkcije (tlak, frekvenco srca, saturacijo s kisikom in EKG). Bolnik takoj dobi tudi aspirin, če ima visok krvni tlak, mu ga znižajo. Če je tlak nizek, mu dajo tekočinsko podporo po infuziji. Bolniki naj bi dobili čim manj na usta, saj obstaja možnost, da bodo morali biti v kratkem operirani. Z EKG-jem se vidijo določene specifične spremembe, ki se pojavljajo pri infarktih. Če pride do elevacije ST-spojnice (miokardni infarkt STEMI, pri tem je praviloma prizadeta celotna debelina stene), potem bolnika neposredno prepeljejo v Klinični center, da mu tam naredijo koronarografijo (kontrastno slikanje žile) in žilo odprejo.
Če gre za nespecifične spremembe in ni jasno, ali gre za infarkt ali drugo bolezen, pa bolnika reševalna ekipa odpelje v urgentni center najbližje splošne bolnišnice. Tam naredijo laboratorijske preiskave, pogledajo markerje za nekrozo srčne mišice, opravijo orientacijski ultrazvok. V primeru suma na zožene žile se odločijo za programsko odpiranje žil.
Pri bolnikih, pri katerih ob dogodku in po odprtju žile ni prišlo do večje poškodbe srčne mišice, srčni infarkt na njihovo dolgoročno zmogljivost ne vpliva. Te bolnike po vstavitvi žilnih opornic rehabilitirajo nekaj dni v splošnih bolnišnicah in se naprej vodijo v splošni ambulanti. Kmalu se lahko vrnejo v aktivno delo. Če pa gre za bolnike, ki imajo okrnjeno črpalno funkcijo srca, se vodijo naprej v ambulanti za srčno popuščanje. Tam se po besedah dr. Verdinek zelo natančno vodi medikamentozna terapija, da bi imel bolnik čim manj težav.
Kako lahko bolnik stopnjuje svojo dejavnost pri prebolelem infarktu? Mateja Verdinek: »Obremenjevanje bolnikov po infarktu ne glede na obseg je postopno. V prvih dneh se svetujejo le lažji in kratki sprehodi. Hitrost hoje se postopno zvišuje in v roku treh mesecev, ko imajo bolniki tudi prvo kontrolo, lahko hodijo tako hitro, da zraven še lahko govorijo. Vsi bolniki imajo po tem dogodku določene omejitve oziroma prepovedi: ne smejo dvigovati težkih bremen ter se morajo izogibati težjim fizičnim opravilom (kot je na primer kidanje snega).
Kot je povedala dr. Verdinek, glede zdraviliškega zdravljenja trenutno velja, da ga na stroške zdravstvenega zavarovanja lahko dobijo le tisti, pri katerih se je v poteku infarkta nekaj zapletlo. V zdraviliško zdravljenje so sprejeti tudi tisti, ki so bili zdravljeni operativno.
Kakšna zdravila še dobivajo bolniki po prebolelem infarktu? »Vsi bolniki, ki imajo vstavljeno žilno opornico, morajo doživljenjsko jemati aspirin. Prve pol leta do enega leta (odvisno od obsega prizadetosti žil) dobivajo še dodatno zdravilo za redčenje krvi,« pove dr. Verdinek in izpostavlja sekundarno preventivo pri bolnikih, ki so že doživeli infarkt (pri njih obstaja večje tveganje, da se bo infarkt ponovil). »Ti bolniki potrebujejo še drugo terapijo. Običajno zdravnik predpiše zdravilo za zniževanje holesterola, večinoma tudi inhibitor ACE (zdravilo, ki znižuje krvni tlak, v nizkem odmerku pa pomeni zaščito za srce) in blokator beta receptorjev, ki prav tako deluje zaščitno za srce in preprečuje aritmije.«