Sredi marca obeležujemo evropski dan žil. Ob tej priložnosti smo se s prim. Matijem Cevcem, dr. med., predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja, pogovarjali o boleznih arterij. Nekaj prostora smo namenili tudi predstavitvi omenjenega društva, ki letos praznuje 30 let delovanja.

Avtorica: Maja Korošak

Naš sogovornik je za začetek povedal, da je daleč najpogostejša bolezen žil ateroskleroza. »Ateroskleroza je proces, ki poteka v žilni steni arterij in privede do postopne zožitve svetline žile, lahko celo do njene popolne zamašitve. Gre za vnetni proces v žilni steni, pri katerem se odlagajo holesterol in drugi lipidi v srednji sloj žilne stene in povzročajo nastanek aterosklerotičnih oblog.«

Vrste ateroskleroze

Zožitev koronarnih arterij na srcu je lahko usodna – privede lahko do popolne zapore arterije, kar se pokaže kot nenadno kritično pomanjkanje preskrbe srčne mišice s kisikom in s posledičnim odmrtjem dela srčnomišične stene, kar imenujemo srčni infarkt. To se zgodi, če se nestabilen aterosklerotičen plak raztrga in s tem sproži nastanek krvnega strdka, ki lahko zelo zoži svetlino žile ali pa jo popolnoma zamaši. Tak dogodek se navadno izrazi z nenadno zelo hudo bolečino v prsnem košu in lahko privede do usodnih motenj srčnega ritma ter do zastoja srca.

Ateroskleroza je običajno sistemska in se dogaja tudi v vratnih in možganskih arterijah, kjer podoben proces zožitve žile s plakom ali pa odtrganjem krvnega strdka s plaka privede do možganske kapi. Difuzen proces na možganskem ožilju lahko privede tudi do kritičnih motenj spomina oziroma vaskularne demence.

Na spodnjih okončinah ateroskleroza privede do periferne arterijske bolezni, ki je značilna zlasti za kadilce, pogosta pa je tudi pri diabetikih. Bolnik zaradi slabše prekrvavitve nog težje hodi, zaradi bolečin se mora ustavljati na vse krajših razdaljah, v poznejših fazah se bolečine pojavljajo tudi v mirovanju.

Umrljivost največja med ženskami

Kot pove dr. Cevc, je prizadetost koronarnih arterij eden od najpomembnejših vzrokov umrljivosti, predvsem med ženskami. Pri moških je na drugem mestu. »Pri ženskah so na primer srčno-žilne bolezni vzrok smrti v 44 %, pri moških pa v 33 %. Naj za primerjavo povem, da so pri moških rakave bolezni vzrok smrti v 36 %. Pogosteje pa so pri moških srčno-žilne bolezni vzrok prezgodnje smrti, to je tiste, ki nastopi pred 65. letom starosti: na 100.000 prebivalcev umre 39 moških in ‘le’ 11 žensk. Srčno-žilne bolezni torej pogosteje prizadenejo moške v mlajšem obdobju, ženske pa večinoma v starejšem obdobju.«

Kdaj je znak za alarm?

»Naplastitev postane pomembna takrat, ko žilo zoži do takšne stopnje, da ne more zadostno s krvjo oskrbovati določenega organa. Če je, na primer, koronarna arterija zožena od 70 do 80 %, to že lahko povzroči težave pri telesnih naporih,« pojasnjuje dr. Cevc.

Kdaj je treba začeti zdravljenje? »Alarm zazvoni takrat, kadar je v krvi raven holesterola LDL nad 5 milimolov/l, to pomeni, da je oseba že visoko ogrožena, ne glede na svojo starost. Pri takšnem bolniku uvedba zdravega življenjskega sloga ne zadošča, začeti je treba tudi zdravljenje z zdravili. Pomembno je tudi to, kdaj se takšna vrednost holesterola pojavi: prej kot se, večja je ogroženost.

Značilno ogroženi so ljudje z družinsko hiperholesterolemijo, ki imajo visoko raven holesterola že kot otroci. Družinska hiperholesterolemija je dedna bolezen, in ko so otroke staršev, ki imajo to bolezen, pravočasno začeli zdraviti, se je njihova ogroženost izenačila s tisto, ki jo ima zdrava populacija. Z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem torej lahko pomembno izboljšamo prognozo takšnega bolnika. Poznamo tudi poligensko hiperholesterolemijo, kjer gre za več majhnih napak v genih, ki pa skupaj povzročijo kar velik porast ravni holesterola. Tretja skupina pa je kombinirana dislipidemija, ta je izjemno pogosta: po nekaterih podatkih ima to obliko motnje v presnovi maščob kar 6 do 10 % populacije. Pri tej obliki dislipidemije so včasih visoki trigliceridi, včasih skupni holesterol, včasih pa oboje. Pri teh bolnikih je pomemben dejavnik tveganja njihov življenjski slog.«

Tiha bolezen … do določene mere

Kakšne težave ateroskleroza povzroča bolnikom, kako bolnik ve, da ima to bolezen? »Ateroskleroza je tiha bolezen in simptomi se pokažejo takrat, ko se na organu, ki ga žila prehranjuje, to pozna. Pri telesnem naporu, na primer hoji navkreber, mora srce bolj delati. S tem tudi samo porablja več kisika in ko koronarne žile ne morejo dovesti dovolj kisika, se to začuti kot bolečina v prsih, temu rečemo angina pectoris,« pojasnjuje dr. Cevc in dodaja, da je pri ženskah koronarna bolezen precej drugačna kot pri moških.

»Odkrivanje srčno-žilnih bolezni je pri ženskah oteženo, ker so njihovi simptomi neznačilni, npr. le zmanjšana zmogljivost, dušenje, rezultati neinvazivnih diagnostičnih testov pa manj zanesljivi. Slikovni prikaz koronarnih arterij pri ženskah je zahtevnejši, saj so prevodne arterije drobnejše, velikost srca in masa srčne mišice pa manjši. Z računalniško tomografijo lahko prikažemo obremenitev koronarnih arterij, morfologijo in njihovo prehodnost. Ni redko, ko imajo ženske aterosklerozo, a so brez simptomov. Pri ženskah pogosto ne najdejo pomembnih zožitev koronarnih arterij, trpijo pa zaradi simptomov ob bolezni drobnih koronarnih arterij t. i. mikrovaskularne koronarne bolezni. Zato so pri zdravljenju ženske precej na slabšem kakor moški, prav zaradi teh, neznačilnih razlik se bolezen pri njih pogosto ne prepozna pravočasno in se tako z zdravljenjem zamuja,« še zaključi dr. Cevc.

Eden od znakov ateroskleroze je t. i. klavdikacijska bolečina, ki kaže na periferno arterijsko bolezen. To je bolečina, ki se pojavlja pri hoji in zaradi nje se mora bolnik po določeni prehojeni razdalji ustaviti. V mirovanju potem bolečina v nogi popusti. Pri napredovali obliki se prehojena razdalja vse bolj krajša in ob zelo napredovali bolezni se bolečina pojavlja že tudi v mirovanju in pride do nastanka razjed.

Dejavniki tveganja

Kateri so dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek ateroskleroze? Dr. Cevc: »Največjo grožnjo za aterosklerozo predstavlja povišana raven holesterola LDL v krvi. Holesterol ni dejavnik tveganja, ampak je vzrok za aterosklerozo. Od dejavnikov tveganja pa je na prvem mestu starost. Na drugem mestu je spol, kot smo videli. Nadalje so dejavniki tveganja tudi telesna nedejavnost, debelost, zlasti trebušna, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in kronična ledvična bolezen. Kronična ledvična bolezen tretje stopnje, dolgotrajna sladkorna bolezen ali pa zelo slabo vodena hipertenzija so pokazatelji visoke ogroženosti za nastanek ateroskleroze. Poleg tega imajo hipertenzija, sladkorna bolezen in dislipidemija skupen dejavnik, to je debelost, predvsem trebušno. Ko človek s previsoko telesno maso shujša, se mu dostikrat uravna krvni tlak, znižajo se ravni sladkorja v krvi in popravijo se ravni lipidov.«

Zelo pomembna dejavnika tveganja za nastanek ateroskleroze, ki ju običajno pozabimo omeniti, sta po mnenju dr. Cevca psihološki in socialno-ekonomski status. Znano je, da izgorelost povečuje možnost za nastanek ateroskleroze, zlasti ker je povezana z nespečnostjo, ki povečuje psihično obremenjenost.

Glede vpliva ekonomskega statusa dr. Cevc pove, da imamo v Sloveniji pomembno slabše epidemiološke podatke v vzhodnem delu države, kjer je ekonomski status nižji. Umrljivost je tam bistveno večja kakor v drugih delih Slovenije.

Društvo za zdravje srca in ožilja

Društvo letos praznuje 30-letnico delovanja. V začetku je bilo usmerjeno predvsem v ozaveščanje in preventivno delovanje pri zdravih ljudeh. V zadnjih desetih letih so dejavnost razširili tudi na bolnike. Tudi njim skušajo s predavanji in svetovanji ter z revijo Za srce pripomoči k boljšemu poznavanju bolezni, saj je bolezen tako lažje obvladovati. »Ključno se nam zdi, da ljudje razumejo, da je treba za spremembe nekaj tudi narediti. V tem vidimo svoje poslanstvo, hkrati pa skušamo bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi svetovati pri premoščanju vsakodnevnih težav, ki jih imajo kot bolniki. Temu je namenjen svetovalni telefon, ki je dnevno zapolnjen,« pove naš sogovornik.

Podružnice poleg tega organizirajo in vodijo pohode ter tako spodbujajo svoje člane k več gibanja.

Pomemben del društva je tudi Posvetovalnica Za srce v Ljubljani. Tam je mogoče opraviti pregled žil s preiskavo gleženjski indeks (preiskava, s katero odkrivamo aterosklerozo spodnjih okončin oz. odkrivamo zožitev ali zaporo arterij na nogah) ali pa s preiskavo venska pletizmografija (pregled venskega ožilja na nogah – dvoje meritev: čas polnjenja ven in črpalno sposobnost mišične črpalke v venah). Podrobnejši opis teh in ostalih meritev ter svetovanja v Posvetovalnici Za srce, Dalmatinova ulica 10, Ljubljana, lahko dobite na spletni povezavi: www.zasrce.si/o_nas/posvetovalnica_za_srce/ . V času ukrepov epidemije covida-19 se je treba naročiti po telefonu: 01/234 75 55.

ABC

A Ateroskleroza je vnetni proces v žilni steni, pri katerem se odlagajo holesterol in drugi lipidi.

B Prizadetost koronarnih arterij je eden od najpomembnejših vzrokov umrljivosti, predvsem med ženskami.

C Odkrivanje srčno-žilnih bolezni je pri ženskah oteženo, ker so njihovi simptomi neznačilni.