Jesen se je že pošteno prevesila v svojo drugo polovico, prihaja zima in z njo mraz, prehladi in za nekatere tudi nadležna vnetja sečil.

O tem, kaj vnetja sečil pravzaprav sploh so, kaj jih povzroča, pa tudi katera med njimi so najpogostejša, kako se kažejo in predvsem, kako jih lahko sami ali s pomočjo zdravnika pozdravimo, smo govorili z asist. dr. Evo Jakopin, dr. med., specialistko nefrologije, z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Glavni razlog vnetja sečil je vdor bakterij

Vedeti moramo, da zdravi ljudje v seču nimajo bakterij niti drugih povzročiteljev bolezni. Seč v sečnem mehurju je sterilen. V sečnici, tj. cevki, po kateri iz mehurja izteka seč, bakterij ni oz. jih je premalo, da bi povzročile bolezen. Kljub temu se lahko okužba pojavi kjer koli v sečilih, pri čemer je glavni razlog za vnetje sečil »vdor bakterij, ki so sicer normalno prisotne v debelem črevesu ter na zunanjem delu spolovila. Bakterije vdrejo med uriniranjem navzgor po sečnici do mehurja. Redkeje se bakterije do mehurja prenesejo po krvi, tako zbolevajo predvsem hudo bolni in imunsko oslabljeni bolniki,« pojasnjuje dr. Jakopinova.

Glede na mesto vnetja ločimo okužbe spodnjih sečil (vnetje sečnice, mehurja ali prostate) ter okužbe zgornjih sečil (vnetje ledvic). »Pomembno je opredeliti, ali gre za nezapleteno ali zapleteno okužbo, saj je od tega odvisno tudi zdravljenje. Zaradi nezapletenih okužb sečil zbolevajo nenoseče ženske v rodnem obdobju. Pri vseh ostalih bolnikih pa govorimo o zapletenih okužbah sečil,« poudari Jakopinova.

Vnetje mehurja – cistitis

Cistitis je okužba sečnega mehurja, ki pogosto prizadene ženske v rodnem obdobju. Nastane tedaj, ko bakterije iz nožnice preidejo v sečni mehur. Ženske se zaradi draženja sečnice večkrat okužijo po spolnem odnosu. Redkeje pa vnetje mehurja pri ženskah povzroča vezikovaginalna fistula oz. nenormalna povezava med nožnico in sečnico. Pri moških je okužba sečnega mehurja redka, je pa posledica širjenja okužbe sečnice v prostato in nato v mehur. Na podoben način lahko pri moških do okužbe pride pri kateterizaciji ali instrumentalni preiskavi mehurja. Najpogostejši vzrok za ponavljajočo se okužbo mehurja pri moških pa je kronična bakterijska okužba prostate.

Simptomi vnetega mehurja

»Za vnetje mehurja je značilno pogosto in pekoče odvajanje majhnih količin urina, ki je lahko moten in neprijetnega vonja, včasih je tudi krvav,« prične z naštevanjem simptomov cistitisa dr. Jakopinova.

»Prisotna je lahko bolečina v področju sečnega mehurja. Pri starostnikih so lahko ti simptomi neznačilni in se vnetje mehurja lahko kaže tudi le kot splošno slabše počutje in oslabelost.«

Zdravljenje vnetja mehurja

Mlade, nenoseče ženske lahko ob prvih simptomih vnetja mehurja poskusijo s samozdravljenjem s pitjem veliko vode, ki razredči urin in povzroči pogostejše praznjenje mehurja, z uživanjem preparatov iz brusnic, pitjem uroantiseptičnih čajev ter protibolečinskimi in protivnetnimi zdravili, razloži Jakopinova.

»Če simptomi v enem do dveh dneh ne izzvenijo, je potreben obisk zdravnika. Vsi ostali, zlasti nosečnice, sladkorni bolniki in ostali imunsko oslabljeni bolniki, naj obiščejo zdravnika ob prvih simptomih in znakih vnetja sečil, saj potrebujejo pregled urina in ustrezno antibiotično zdravljenje. Zlasti v primeru ponavljajočih se okužb je pred zdravljenjem potreben pregled urinokulture, ki nam pove, za katerega povzročitelja gre in na katere antibiotike je občutljiv,« še opozori sogovornica.

Vnetje ledvic – pielonefritis

Pielonefritis je bakterijska okužba ene ali obeh ledvic. Pri 90 % doma zbolelih in pri 50 % bolnišničnih bolnikov je vzrok za okužbo ledvic bakterija Escherichia coli, ki običajno biva v debelem črevesju. Okužba se največkrat širi iz predela spolovil v sečni mehur, njen nastanek pa navadno preprečujeta sečni tok (izpira povzročitelje okužbe) ter zapiranje sečevodnih mišic zapiralk ob vstopu v sečni mehur. Ledvično okužbo pa lahko povzroči tudi prenos povzročitelja iz krvi (npr. stafilokokna kožna okužba).

Simptomi vnetja ledvic

Po besedah dr. Jakopinove so simptomi, ki kažejo na vnetje ledvic, naslednji: slabo splošno počutje, topa bolečina v ledvenem predelu, povišana telesna temperatura, mrzlica, slabost, bruhanje.

Zdravljenje vnetja ledvic

Jakopinova svetuje, naj bolnik s simptomi in znaki vnetja ledvic obišče zdravnika, ki mu bo po predhodnem pregledu urina in urinokulture predpisal ustrezen antibiotik. Medtem ko se bolnik z nezapletenim vnetjem ledvic lahko zdravi doma, v obliki tablet, je pri zapletenih oblikah vnetja ledvic potrebno bolnišnično zdravljenje z intravenskimi antibiotiki. »V bolnišnico napotimo tudi nosečnice, bolnike s hujšo prizadetostjo zaradi bruhanja in dehidracije ter tiste, pri katerih zdravljenje v obliki tablet po nekaj dneh ni učinkovito,« še doda dr. Jakopin.

Vnetje prostate – prostatitis

Vnetje prostate je pogosto posledica bakterijske okužbe, ki se razširi iz sečnice. Lahko pa je prostatitis tudi posledica glivične, virusne ali okužbe s praživalmi.

Simptomi vnetja prostate

»Vnetje prostate se lahko kaže s povišano telesno temperaturo, mrzlico, slabostjo, bruhanjem, splošnim slabim počutjem, drisko, bolečo ejakulacijo ter bolečinami pri odvajanju blata, v spodnjem delu trebuha, dimljah, spodnjem delu hrbta, v penisu, testisih in področju med skrotumom in zadnjično odprtino,« simptome prostatitisa naniza dr. Jakopinova.

Zdravljenje vnetja prostate

»Bolnik z znaki vnetja prostate naj obišče zdravnika, ki se bo na podlagi klinične slike odločil za preiskave krvi in urina ter morebitne dodatne slikovne preiskave ter uvedel ustrezno antibiotično zdravljenje,« svetuje Jakopinova. »Zdravljenje vnetja prostate je dolgotrajnejše in traja 4–6 tednov. Tudi pri vnetju prostate se priporoča uživanje veliko nesladkanih tekočin, izogibanje kavi in alkoholnim pijačam, tople sedeče kopeli ter izogibanje dejavnostim, ki dražijo prostato, na primer dolgotrajno sedenje ali kolesarjenje,« zaključi sogovornica.