Zlatenica pri novorojenčkih je zelo pogost pojav. Dobi jo 50 % donošenih otrok in velika večina nedonošenčkov. S fototerapijo jih je treba zdraviti približno 10–15 %, v zelo redkih primerih pa je potrebna tudi izmenjalna transfuzija krvi.

 »Zlatenica ali rumenica pri novorojenčkih se pokaže kot rumena obarvanost kože, vidnih sluznic in beločnic že v prvem tednu po rojstvu pri polovici donošenih dojenčkov in skoraj pri vseh prezgodaj rojenih otrocih. Za to je odgovoren rumeni pigment, imenovan bilirubin, ki nastaja v telesu pri razgradnji odvečnih ali starih rdečih krvničk.

Ta oblika bilirubina je topna le v maščobah in se zato kopiči tudi v maščobi v podkožju, kar obarva kožo rumeno. V jetrih poteka pretvorba v maščobah topnega bilirubina v vodotopno obliko, ki se izloči z žolčem v prebavila, delno pa tudi preko ledvic, zato je urin zlateničnih otrok temnejši,« uvodoma pojasni direktorica Porodnišnice Kranj Andreja Cerkvenik Škafar, dr. med., spec. pediatrije. Poleg že omenjene obarvanosti kože in temnejšega urina je za zlatenične novorojenčke značilna tudi zaspanost, apatičnost, razdražljivost, ob napredovanju pa lahko tudi krči.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Najpogostejša je fiziološka zlatenica

Cerkvenik Škafarjeva nadaljuje: »Zlatenica sama po sebi ni bolezen. Celo več, ima zaščitno vlogo, ker barvilo bilirubin veže proste radikale kisika in na ta način varuje celice, zlasti možganov, pred okvaro. Po drugi strani pa je previsoka vrednost bilirubina nevarna, saj lahko bilirubin, topen v maščobah, preko hematoencefalne bariere pride v možgane in se odlaga v možganskih jedrih, posledica tega pa so lahko prehodne ali trajne okvare možganov.

Fiziološka zlatenica

Pomembno je torej uravnoteženo stanje, zato ob skrbni obravnavi novorojenčkov in nadaljnjem spremljanju ne beležimo hujših zapletov.« Najpogostejša oblika zlatenice pri novorojenčkih je t.i. fiziološka zlatenica, ki svoj vrh doseže med 3 in 5 dnevom otrokove starosti ter izzveni do konca drugega tedna.

Vzrok je predvsem nezrelost jeter in krajša življenjska doba eritrocitov (rdečih krvničk), ki je kar za polovico krajša kot pri odraslih. Fiziološka zlatenica je pogostejša pri otrocih z večjo izgubo telesne teže in pri tistih, ki pozneje odvajajo mekonij, ter tudi pri podplutbah ali kefalhamatomu. Tudi v nekaterih družinah je nagnjenost k zlatenici pogostejša.

Zgodnja zlatenica

Naslednja oblika je t.i. zgodnja zlatenica, ki se pojavi že prvi dan in lahko zelo hitro narašča. Najpogostejši vzrok je razpad velikega števila eritrocitov zaradi delovanja protiteles ob neskladju med materino in otrokovo krvno skupino, lahko pa je tudi posledica različnih prirojenih dednih nepravilnosti eritrocitov. Pri tej obliki je pogosta tudi slabokrvnost. Najpogosteje gre za neskladje krvnih skupin, ko ima mati krvno skupino 0, otrok pa krvno skupino A.

Dolgotrajna zlatenica

Poznamo tudi dolgotrajno zlatenico pri zdravih novorojenčkih in jo najpogosteje povezujemo z dojenjem oz. s prehrano z materinim mlekom, ki vsebuje snovi, ki pospešujejo ponovni privzem bilirubina iz črevesja. »Ti otroci odlično napredujejo, nimajo znakov okvare jeter in postopno ta oblika zlatenice izgine v 6–8 tednih. V tem primeru ne svetujemo prekinitve dojenja, ker materino mleko vsebuje veliko drugih snovi, ki koristijo otroku.

Dojenje prekinemo za 24 ur in s tem ob padcu zlatenice potrdimo le-to. Poleg teh treh oblik zlatenice pa ne smemo pozabiti še na druge vzroke t.i. hemolitične bolezni ob pomanjkanju raznih encimov, zlatenica je pogostejša tudi pri okužbah, pri prirojenih motnjah metabolizma, tudi določena zdravila lahko povzročijo rumenico, izključiti moramo še obolenja jeter, hepatitise ipd.« pove še Cerkvenik Škafarjeva.

Zdravljenje zlatenice

Zelo pomembno je pravočasno odkrivanje ob opazovanju novorojenčka. Direktorica kranjske porodnišnice pojasnjuje: »Sestre na našem oddelku vsako jutro z digitalno metodo določijo vrednost celokupnega bilirubina.

Glede na gestacijsko starost otroka, dan, ko se pojavi najvišja vrednost bilirubina, klinično sliko otroka, (stopnja hidriranosti, zaspanost, okužba, policitemija, …) se odločimo, ali bomo otroka zgolj opazovali ali pa je potrebna fototerapija.«

Fototerapija

Pri fototerapiji gre za obsevanje z intenzivno svetlobo modrega ali zelenega dela spektra sončne svetlobe z valovno dolžino 450 nanometrov. Ob tem se molekule bilirubina v koži in njenih kapilarih spremenijo v vodotopno obliko. »Zato je pomembno, da so otroci, ki jih obsevamo, čim manj pokriti, zaščitimo le oči in pri dečkih tudi spolovilo.

Redno vršimo kontrole celokupnega bilirubina, skrbimo, da se otrok tako ne pregreje kot tudi ne podhladi in ga zaradi povečanih izgub tekočine preko kože tudi primerno hidriramo. Pri fototerapiji lahko pride do prehodnega kožnega izpuščaja in do pospešene črevesne peristaltike.

Še najbolj neprijetno deluje fototerapija na starše, ki so zelo nesrečni ob pogledu na golega in nebogljenega otročka, ki ima pokrite oči. Vendar je pokritje oči zelo pomembno, saj le tako preprečimo poškodbe. Na trgu tudi že obstajajo takšne postelje, kjer tovrstno pokritje ni potrebno,« pojasnjuje Cerkvenik Škafarjeva.

Ponavadi zadostuje eno – do dvodnevno zdravljenje ali pa toliko časa, dokler ni odstranjen etiološki razlog. Ob izjemno visokih vrednostih bilirubina ali ob hitro razvijajoči se hemolizi je tudi zaradi slabokrvnosti potrebna izmenjalna transfuzija, vendar takšnih primerov je zelo malo.

Otroke, ki so imeli zlatenico, se tudi po odhodu domov ambulantno spremlja, starši pa naj otroka doma pristavljajo na svetlobo, vendar naj ga ne izpostavljajo neposredni sončni svetlobi ter naj skrbijo za primerno hidracijo otroka.