Ledvice so odgovorne za čiščenje celotnega telesa in vzdrževanje primernega okolja v telesu, kar omogoča normalno in dobro delovanje vseh telesnih celic, zato ne preseneča, da ob ledvičnih boleznih trpi celo telo. Eden od tri tisoč živorojenih otrok se rodi z eno ledvico, mnogi tega niti ne vedo, saj druga ledvica prevzame funkcije tiste, ki manjka.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju z

• prof. dr. Mihom Arnolom, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za nefrologijo v Centru za transplantacijo ledvic
• doc. dr. Mašo Knehtl, dr. med., specialistko interne medicine, UKC Maribor

 

 

 

 

 

 

 

Prof. dr. Miha Arnol, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo v UKC Ljubljana, pojasnjuje, da je večina bolnikov, ki živi z eno ledvico, takšnih, ki so jo prejeli kot darovano, ostali primeri, ki vodijo v nujnost odstranitve ledvic, so redkejši in so večinoma posledica raka ledvic in vnetnih procesov. Večina bolnikov, ki so jim odstranili ledvice, nima resnih zdravstvenih težav, prav tako novo stanje ne vpliva na njegovo pričakovano življenjsko dobo, če oseba nima hkrati drugih hudih bolezni. Transplantacijski program pri nas poteka izključno v UKC Ljubljana, kjer je od leta 2021 tudi nov bolnišnični oddelek Centra za transplantacije ledvic. Prvo ledvico pri nas so presadili leta 1970.

Zakaj imamo dve ledvici

Ledvice filtrirajo, čistijo kri ter izločajo v seč nepotrebne presnovne produkte, hkrati skrbijo za zapletene procese ohranjanja homeostaze notranjih telesnih tekočin. Eden od razlogov, da imamo dve ledvici, je embrionalni razvoj in t. i. obojestranska simetrija. Po drugih teorijah nam naj bi zaradi pomembnosti delovanja ledvic narava namenila »rezervni del« za primer poškodbe ali bolezni.

Ledvice ležijo v t. i. retro-peritonealnem prostoru, tj. za potrebušnico, pomeni za prebavnim traktom, obdaja jih maščevje, kjer so bolje zaščitene. Odstranjujejo odvečno tekočino, uravnavajo krvni tlak, sodelujejo pri presnovi kosti, izločajo hormon, ki spodbuja kostni mozeg k tvorbi rdečih krvničk. Ledvice pa niso edini parni organ v telesu, tudi pljuča imajo dve pljučni krili, parni organ so tudi spolne žleze (jajčniki, moda).

Živeti z eno ledvico

Življenje z eno ledvico je možno. Z izgubo enega organa drugi popolnoma prevzame njegove funkcije, hipertrofira (poveča se v velikosti) in nadomesti približno 75 % delovanja tistega, ki ga ni. Eden od razlogov za življenje z eno ledvico je prirojena odsotnost ali nerazvitost organa, kar se imenuje agenezija ali aplazija. Odsotnost ene ledvice se s pomočjo ultrazvoka vidi že v 12.–14. tednu nosečnosti.

Displazija pa pomeni okvaro ledvičnega tkiva, ki ledvici onemogoči normalno opravljanje funkcije. To pomeni, da se pri plodu v maternici ena ali obe ledvici ne razvijata tako, kot bi se morali. Takšen primer so policistične ledvice, ko ciste nadomestijo normalno ledvično tkivo in ne morejo filtrirati krvi. Displazija se lahko pojavi samo v eni ledvici. Če so ledvice popolnoma nefunkcionalne, bodo dojenčki, ki preživijo nosečnost, potrebovali presaditev ledvic ali dializo, da bodo ostali zdravi.

Med vzroki za življenje z eno ledvico je operativna odstranitev ledvice kot posledica poškodbe ledvic (v primeru nesreče), ponavljajoča vnetja ledvic in najpogosteje rakava obolenja (karcinom), ko se ledvica odstrani skupaj s tumorjem. Ledvice se lahko okvarijo tudi ob prisotnosti ledvičnih kamnov, posledično pride do hidronefroze, ko urin ne more preiti v mehur in se zato kopiči v ledvicah. Ledvična funkcija se zmanjša in lahko vodi do ledvične odpovedi, večinoma v eni ledvici.

Tiha bolezen

Mnogi ljudje sploh ne vedo, da imajo okvaro ledvic, saj nimajo nobenih težav. Ker nič ne boli, jo namreč odkrijemo samo s preiskavami seča in krvi, ki so zelo enostavne, poceni in dostopne v vsakem laboratoriju. Določi se kreatinin v krvi, iz katerega izračunajo, kako dobro delujejo ledvice, in pregleda se vzorec seča, v katerem je za kronično ledvično bolezen značilna predvsem prisotnost beljakovin (proteinurija) in rdečih krvničk (eritrocitov). Eden od pomembnih znakov kronične ledvične bolezni je lahko tudi zvišan krvni tlak.

Če rezultati ponovljenih preiskav utemeljujejo sum na prisotnost ledvične bolezni, je potrebna še ultrazvočna preiskava sečil. Posledice neodkrite ali nezdravljene kronične ledvične bolezni so namreč hude, saj lahko ledvice povsem odpovejo ali pa ljudje umrejo bistveno prej od svojih vrstnikov zaradi srčno-žilnih bolezni.

Vsako leto v Sloveniji ledvice dokončno odpovejo približno 250 ljudem, skupno pa je približno 2400 bolnikov s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo eno od nadomestnih zdravljenj – velika večina s hemodializo, del s trebušno dializo, medtem ko jih približno 800 živi s presajeno ledvico.

Vzroki in znaki

Vzrokov za nastanek ledvične bolezni je veliko. Največ bolnikov ima kronično ledvično bolezen zaradi zvišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni. Med pomembnimi znaki, ki so razlog za sum na ledvično bolezen, so: zvišan krvni tlak, odvajanje krvavega seča, penjenje seča, pogosto nočno odvajanje seča, bolečine pri odvajanju seča, otekanje gležnjev in goleni čez dan, jutranje otekline oči in obraza, zmanjšana količina izločenega seča oziroma odvajanje seča po kapljicah, ledvene bolečine. Pri napredovanju ledvične bolezni se lahko pojavijo še utrujenost, motnje v zbranosti, slabši tek, nespečnost, nočni mišični krči in suha koža, ki srbi.

Potek operacije

Operacija poteka v splošni anesteziji, pri čemer bolnik leži na boku ali na hrbtu. Pri delni odstranitvi ledvice se odstrani le okvarjeni del ledvice. Popolna (ali radikalna) odstranitev ledvice pa je odstranitev cele ledvice in pripadajočih okolnih tkiv. Tako se z ledvico odstranijo tudi nadledvična žleza, sečevod in pripadajoče maščobno tkivo.

Poznamo klasično in laparoskopsko metodo odstranitve ledvice. Pri klasični ali odprti operaciji bo kirurg zarezal v trebušno steno za neposredni dostop do ledvice. Pri laparoskopski metodi bo v trebuh vstavil cevke, skoznje pa vstavil instrumente za odstranitev ledvice.

Po operativni odstranitvi ledvice lahko bolnik brez težav živi povsem normalno življenje, a le, če je preostala ledvica zdrava in opravlja svojo funkcijo. Po operaciji se mora bolnik izogibati čezmernemu vnosu soli, ker to lahko pripomore k porastu krvnega tlaka in beljakovin, ki pomenijo več presnovnih produktov in posledično večjo obremenjenost ledvic. Najbolj priporočljiva je redna aerobna vadba v okviru zmogljivosti.

Kaj je dializa

Dializa nadomesti očiščevalno vlogo ledvic – odstranjuje presnovke in odvečno tekočino. Hemodializa je postopek očiščevanja krvi z zunajtelesnim krvnim obtokom, kjer dializator z umetno membrano deluje kot umetna ledvica. Pri trebušni dializi pa kot dializna membrana deluje potrebušnica (peritonej).

Maša Knehtl poudarja, da na dializo ne smemo gledati kot na obsodbo, ampak kot rešitev, saj omogoči in podaljša življenje bolnikov s končno odpovedjo ledvic. Veliko bolnikov je prestrašenih ali dializo celo odklanjajo, saj pomeni veliko spremembo v načinu življenja, sčasoma pa se navadijo. Dializa pomeni možnost zdravljenja končne odpovedi za telo ključnega organa, torej ledvic, zato moramo nanjo gledati pozitivno.

Transplantacija

V večini primerov je darovalec umrla oseba, ledvico se ponudi bolniku na čakalni listi Eurotransplanta. V Sloveniji je darovalec organov oseba, ki je s prejemnikom zakonsko, sorodstveno ali čustveno povezana. Ključna je krvna skladnost. Kot kažejo letni podatki o darovanju organov in transplantacijah za leto 2021, so darovalci podarili 60 ledvic, 32 jeter, 18 pljuč, 13 src in dve trebušni slinavki, skupno 125 organov. V Centru za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana so leta 2021 presadili 52 ledvic, 21 jeter, 17 src in 15 pljuč. Sicer je prejšnje leto umrlo 41 darovalcev, njihova povprečna starost je bila 54 let.

Miha Arnol dodaja, da v Sloveniji še vedno ni izkoriščena možnost transplantacije ledvice živega darovalca, saj se za ta korak odločijo redki. V UKC Ljubljana opravijo največ dva taka posega na leto. Novo ledvico sicer presadijo v spodnji del trebuha, medtem ko bolne ledvice ne odstranijo, temveč pustijo v telesu, nova v popolnosti prevzame funkcijo obeh.

Eno leto za ledvico

Na začetku letošnjega januarja je na presaditev organov čakalo 180 bolnikov, od tega 99 za presaditev ledvice, na poseg se povprečno čaka 300 dni.

Dializa ali presaditev

Bolniki s presajeno ledvico imajo dolgoročno boljšo kakovost življenja in tudi boljše možnosti glede preživetja, pojasnjuje Miha Arnol. Ko presajena ledvica prevzame naloge tiste, ki je odpovedala, je bolniku dopuščeno več brezskrbnosti denimo glede pitja vode in glede prehrane … Bolniki, ki obiskujejo hemodializo, morajo priti trikrat na teden v dializni center.

Na drugi strani ima presaditev ledvice določena tveganja, saj morajo osebe s presajeno ledvico do konca življenja jemati imunosupresivna zdravila, ki lahko slabo vplivajo na novi organ ali na bolnikove srčno-žilne in druge kronične bolezni. Zaradi slabše imunske odpornosti so bolniki približno deset let po presaditvi ali kasneje dovzetnejši za razvoj rakavih bolezni.

Darovanje organov po smrti

Na točno določenih mestih (v zdravstvenih zavodih, lekarnah in območnih enotah Rdečega križa) lahko izpolnite pristopno izjavo. En izvod izjave se dostavi Sloveniji-transplant, drugi izvod se vrne darovalcu. Podatki o opredelitvi se nato vpišejo v informacijski sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ti pa postanejo nevidno zapisani na kartici zdravstvenega zavarovanja. Po smrti darovalca ta podatek lahko odčita le pooblaščeni zdravnik s svojo posebno profesionalno kartico.

ABC

A Oseba z eno ledvico lahko spije liter do liter in pol tekočine, najbolje vode, čez dan.

B Nosečnost in porod za žensko z eno ledvico nista ovira.

C V Sloveniji ima kronično ledvično bolezen okoli 180.000 ljudi, ledvice dokončno odpovejo 250 ljudem na leto.