Iščite po prispevkih
Avtor: Maja Vičič, dr. med.
Do vnetja nožnične sluznice pripeljejo številni vzroki. Med najpogostejše povzročitelje spadajo virusi, bakterije, parazitne okužbe, mehanični in kemični vplivi, zdravila, hormonske spremembe in tumorski procesi. Zdrava ženska dnevno izloči približno 1 g nožničnega izločka. V njem se med drugim nahaja voda, elektroliti, organske snovi, epitelijske celice, številni mikroorganizmi, prevladujejo predvsem laktobacili (Döderleinovi bacili), ki iz glikogena odpadlih epitelijskih celic tvorijo mlečno kislino in tako vzdržujejo kislo okolje v nožnici (pH 3,8–4,5). Tekom različnih starostih obdobij ženska izloča različne količine nožničnega izcedka.
Fiziološko je izcedek prozoren ali mlečno bel, nehomogen in gručast, ter se glede na menstruacijski ciklus tudi spreminja. O patološkem izcedku govorimo, kadar ga je veliko, ima spremenjeno barvo, vonj in konsistenco ter povzroča srbež nožnice. Ženske velikokrat omenjajo videz sesirjenega mleka, izcedek pa je lahko tudi zelenkast ali pa so v njem vidne sledi krvi. Seveda je najbolj, da ženska ob kakršnikoli spremembi izcedka obišče izbranega ginekologa. Na osnovi klinične slike ali mikroskopskega pregleda vaginalnega izcedka lahko ginekologi ločijo med fiziološkim ali patološkim izcedkom.
Eden najpogostejših vzrokov vaginitisa, s katerim se vsaj enkrat v življenju sreča več kot polovica žensk, je vnetje, ki nastane zaradi prekomerne rasti glivice, imenovane Candida albicans. Večina žensk ima v nožnici majhno količino glivic, ki pa se v normalnih pogojih ne razmnožujejo prekomerno in ne povzročajo obolenja. Številni dejavniki lahko porušijo floro v nožnici, zato lahko pride do razrasta glivic. Še posebej so izpostavljene bolnice s sladkorno boleznijo, tiste z oslabljeno imunsko odpornostjo, nosečnice ter ženske, zdravljene s kemoterapevtiki, kortikosteroidi in z antibiotiki. Razni dezodoranti, pretirano izplakovanje nožnice ter agresivna mila lahko prav tako oslabijo naravno odpornost nožnične flore. Vnetje je pogostejše tudi pri ženskah v menopavzi in ženskah, zdravljenih s hormonsko nadomestno terapijo.
Obolenje se največkrat kaže z razdraženostjo nožnice in zunanjega spolovila. Opazen je obilen izcedek bele ali zelenkaste barve, ki spominja na sesirjeno mleko, sluznica pa je pordela in otekla. Pogosto je prisoten tudi srbež in pekoča bolečina, ki se med uriniranjem ali med spolnimi odnosi še poveča. Kandidiaza ponavadi poteka enostavno in brez zapletov, pri nekaterih posameznicah pa lahko pride do dolgotrajnejšega in bolj trdovratnega vnetja. O zapleteni obliki vulvovaginalne kandidiaze govorimo, kadar se vnetje pojavlja več kot štirikrat na leto z bolj intenzivno klinično sliko, povzročitelj obolenja pa je lahko tudi Candida tropicalis ali Candida glabrata.
Če glivično vnetje ni prehudo, lahko izzveni tudi brez zdravljenja, vendar se lahko pogosto ponavlja. Zdravljenje je odvisno od tega, kako hudo vnetje je. Pri enostavni obliki traja zdravljenje 1–3 dni. Vnetje sicer ni nevarno in ne pušča trajnih posledic, zaradi neprijetnih simptomov pa ga je večinoma treba zdraviti. Zdravljenje poteka lokalno, na voljo so številna protiglivična zdravila, izbira zdravila pa naj bo prepuščena ginekologu. Glivično vnetje se zdravi z antimikotiki, ki se običajno uporabljajo v obliki vaginalet in krem, učinkovito pa je tudi sistemsko zdravljenje s peroralnimi tabletami.
Pri zapletenih oblikah je zdravljenje dolgotrajnejše in traja 10–14 dni. Če se vnetje ponovi več kot štirikrat na leto, se ginekolog lahko odloči za vzdrževalno zdravljenje, ki traja do šest mesecev. V tem času vzame ženska po eno tableto protiglivičnih zdravil na teden, žal pa se vnetje kljub zdravljenju lahko ponovi. Partnerja se zdravi takrat, kadar ima težave ali vidne spremembe na spolovilu ter kadar ima ženska trdovratne glivične okužbe.
Ker imajo glivice rade toplo in vlažno okolje, je pametno pomisliti tudi na preventivno delovanje. Namesto spodnjega perila iz umetnih materialov, raje oblecite spodnjice iz bombaža. Po kopanju si redno preoblecite kopalke, ne uporabljajte skupnih brisač in pazite na higieno v bazenih in savnah.
To okužbo povzročajo majhni, enocelični organizmi, imenovani Trichomonas vaginalis. So pogost vzrok vnetja, ki se lahko razširi tudi na maternični vrat, sečnico, mehur in maternico. V akutni fazi bolezni ženska običajno občuti srbež in pekočo bolečino v področju nožnice. Največkrat je prisoten izcedek, ki je ponavadi gost, neprijetno zaudarja in je sivkast ali zelenorumene barve, pogosto pa se tudi peni. Vnetje načeloma ni nevarno, vendar ga spremlja precej neprijetna simptomatika.
Pogosto je vneta tudi sečnica, zato lahko ženske sili na vodo ali jih peče pri uriniranju. Ker je spolno prenosljiva bolezen, je najverjetneje okužen tudi vaš partner. Pozorni bodite na dejstvo, da lahko pri moških okužba poteka tudi asimptomatsko ali pa povzroči le vnetje sečnice. Tudi Trichomonas se rad razmnožuje v vlažnih okoljih, zato poskrbite za primerno higieno. Z metronidazolom ali s klindamicinom se zdravi oba partnerja, ker bi partner ozdravljeno žensko znova lahko okužil.
Gre za pogosto okužbo nožnice, ki se največkrat pojavi pri spolno aktivnih ženskah. Za nastanek obolenja pa niso nujno krivi spolni odnosi, saj se vnetje ne prišteva med spolno prenosljive bolezni. Bakterijski vaginitis se pojavi, ko se poruši naravno ravnovesje bakterij v vagini in se v njej razmnoži katera druga bakterija. Če zaradi različnih vzrokov pride do spremembe kislosti v nožnici, se spremeni količinska sestava bakterij, ki so običajno prisotne. Število laktobacilov, ki skrbijo, da je nožnica zdrava, se zmanjšuje, poveča pa se število anaerobnih bakterij, med njimi so najpogostejše Gardanella vaginalis, Bacteroides, Mobilincus, Mycoplasma hominis.
Ne vemo, zakaj pride do te spremembe, opazili pa so, da za tem vnetjem večkrat obolevajo ženske, ki pogosto menjavajo spolne partnerje ali uporabljajo maternični vložek kot kontracepcijsko sredstvo. Znaki vnetja so pekoč in boleč občutek v nožnici, ki se ob spolnih odnosih lahko okrepi. Prisoten je redek belkast ali siv izcedek z značilnim vonjem po ribah. PH nožnice je 5–5,5. Vnetje lahko za nekaj časa spontano izzveni, vendar je zaradi kasnejšega možnega širjenja vnetja na jajčnike, jajcevode in maternico bakterijski vaginitis treba zdraviti.
Zdravljenje je še posebej pomembno pri nosečnicah, saj se lahko vnetje prenese tudi na plodove ovoje, kar lahko povzroči prezgodnji porod ali okužbo maternice. Zaradi tega se nosečnice ne smejo zanašati na alternativno zdravljenje, saj morajo v dogovoru s svojim ginekologom prejemati antibiotično terapijo. Običajna zdravila za zdravljenje so metronidazol in klindamicin, zdravljenje pa poteka 5–7 dni.
Večino vnetij se pozdravi lokalno z nanašanjem učinkovin v nožnico, pri dolgotrajnejših okužbah pa je potrebno sistemsko zdravljenje s tabletami. V prvih treh mesecih nosečnosti se metronidazola ne sme uporabljati, zato je v teh primerih indiciran klindamicin v obliki kapsul ali vaginalne kreme.
Dobro je vedeti, da lahko vaginalne kreme vsebujejo mineralna olja, ki zmanjšajo učinkovitost kontracepcijskih sredstev iz lateksa in gume, zato bodite pri spolnih odnosih pozorni. Partnerja obolele ženske običajno ni treba zdraviti. Tiste, ki ste nagnjene k pogostemu bakterijskemu vnetju, lahko uporabite nožnične vložke, ki vsebujejo mlečno kislino in s tem vzdržujejo ustrezno kislost nožnice.
Nastane po menopavzi, ko upade nivo estrogena. Takrat se pojavijo atrofične spremembe vaginalne sluznice, zaradi katerih postane sluznica slabše odporna. Med prvimi znaki atrofičnega vaginitisa se pojavlja suhost nožnice, nato pa se pridružijo še bolečine v nožnici in srbečica, spolni odnosi pa pogosto postanejo precej boleči. Če se temu pridruži tudi okužba z različnimi mikroorganizmi, se znaki atrofičnega vaginitisa še okrepijo.
Te okužbe so pogoste, saj se zaradi pomanjkanja estrogenov zmanjša količina laktobacilov za skoraj polovico. To vodi k zmanjšani kislosti nožnice, kar omogoči razrast patogenih mikroorganizmov. Atrofični vaginitis zdravijo z lokalnimi hormonskimi preparati, največkrat v obliki vaginalnih tabletk, zdraviti pa je treba tudi morebitne infekcije. Za odpravljanje suhosti nožnice je na tržišču tudi cela paleta gelov in krem.
Do vnetja nožnice v otroštvu največkrat prihaja predvsem zaradi slabe in nepravilne higiene ter zaradi anomalij genitalij. Pomisliti je potrebno tudi na tujke oziroma predmete, ki jih je deklica med igro zanesla v vagino. Povzročitelji vnetja so večinoma neznačilni, pri odkritju spolno prenosljivih mikroorganizmov pa je treba posumiti na spolno zlorabo otroka. Dobro je, da deklico že zelo hitro navajamo na pravilno higieno, s tem je mišljeno predvsem pravilno brisanje spolovila po uriniranju. Spolovilo je treba brisati v smeri proti zadnjici in ne obratno, saj s tem zmanjšamo možnost okužb z bakterijami iz črevesja.