Avtorica: Nika Arsovski
Zdravilci so že v starem veku z natančnim opazovanjem sprememb v barvi in strukturi seča prišli do diagnoze, o čemer pričajo tudi številne podobe tistega časa, ki prikazujejo kozarec za seč v zdravnikovi roki na slikarijah.
Še dandanes urin služi kot pomembna diagnostika pri odkrivanju sprememb v telesu, številni pa izločenemu seču pripisujejo tudi duhovne moči in šibkosti. Za zanimivost, rumen urin označuje žalost, rdeč pa vročekrvnost in temperament. V tem članku smo se tolmačenja urina lotili z zdravstvenega vidika.
Vsak organ v človeškem telesu ima svojo specifično določeno funkcijo. Ledvici opravljata vlogo odstranjevanja presnovnih produktov in zadrževanje organizmu potrebnih snovi. Ledvice vsebujejo dva milijona glomerulov, iz kapilar katerih se vsako minuto filtrira približno 125 mililitrov filtrata, ta se v večji meri po tubulih vsrka nazaj v kri.
Različni deli tubulov opravljajo različne vloge, nekateri skrbijo za vsrkavanje snovi, spet drugi za izločanje. Na minuto se namreč skozi ledvice pretoči skoraj liter in pol krvi. Sečevod se s preostalo tekočino počasi polni, v enem dnevu se tako izloči približno med enim in dvema litroma seča. Ta obsega široko paleto barvnih odtenkov, vse od svetlo do temno rumene.
Pigment urokrom poskrbi za rumenkasto barvo, poleg vode pa se v seču nahajajo še sečnina, kalijevi in kloridni ioni, kreatinin … Ko se v sečnem mehurju zbere približno 200 mililitrov seča, se v človeku pojavi potreba po mokrenju, takrat pogosto pohitimo na stranišče na malo potrebo, ob tem pa opravljamo vse mogoče dejavnosti, od branja časopisov do brskanja po spletu. Tako smo le redko pozorni na to, kakšne barve je urin, ki je pristal v straniščni školjki.
Urin je namreč zelo zanesljiv pokazatelj presnovnih procesov, vodnega, elektrolitskega in kislo-bazičnega ravnotežja v našem organizmu. Najrazličnejše motnje v delovanju ledvic in sečnih poti pa se odražajo v spremenjenem zunanjem videzu urina, količini, sestavi in mikrobiološki sestavi.
Prav zato je urin ena najpomembnejših bioloških snovi za odkrivanje motenj v delovanju ledvic in sečil, pa tudi drugih organov in organskih sistemov. Urin je običajno svetlo rumene barve, kar je znak dobrega zdravja in zadostne oskrbe s tekočino, nakazuje tudi na pravilno delovanje ledvic in sečnega sistema.
Prav na podlagi barve namreč lahko določimo ustrezno hidriranost telesa oz. dehidriranost. Temno rumen odtenek urina naj vas spodbudi, da popijete še kakšen kozarec vode več, več tekočine kot boste zaužili, svetlejše barve bo urin.
Temnejši odtenek urina lahko nakazuje tudi na uporabo prehranskih dopolnil, kot je vitamin B12. Pazite tudi v primeru povsem brezbarvnega urina, ki je pogosto posledica prekomernega pitja alkoholnih pijač in prekomernega vnosa tekočine. To lahko privede do porušenega ravnovesja elektrolitov v telesu.
Temneje obarvan urin se lahko pokaže ob težavah s trebušno slinavko, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti na spremljajoče se simptome. »Sam urin je težko pokazatelj težav s trebušno slinavko, ob spremembi urina se pokažejo tudi drugi znaki, kot so bolečine, neješčost, srbenje in rumena barva kože. Ob zastoju žolča, ki je vodilni znak težav s slinavko, postane urin temen,« pojasnjuje Borut Gubina, dr. med., specialist urologije, z diagnostičnega centra Bled.
Po nekaterih podatkih naj bi po videzu urina lahko prepoznali tudi prisotnost ledvičnih kamnov, vendar strokovnjaki to zanikajo. »Videz urina v splošnem težko kaže na ledvične kamne, lahko pa temnejši urin z močnim neprijetnim vonjem kaže na prisotnost bakterij v urinu. V urinu so ob vnetjih tudi kosmi snovi, je moten, to kaže na reakcijo sluznice sečne poti, da se brani pred vdorom bakterij.
Pri prisotnosti kamnov v sečilih, ki dražijo ali se premikajo proti mehurju, je lahko urin krvav in nastajajo lahko strdki krvi, kot temni svaljki. Ob vnetju imamo lahko bolečine v obolelem organu, bolečine v ledjih in bolečine v spodnjem delu trebuha.«
Moten urin s spremenjenim vonjem je lahko pokazatelj okužb sečil. Ob okužbi sečil gre za vdor bakterij, ki so normalno prisotne v črevesju ter zunanjem delu spolovila.
Prepoznamo jih po bolečinah v spodnjem delu trebuha, predelu medenice in hrbta, pa tudi po pogostejšem praznjenju mehurja. Učinek pri uriniranju je pogosto pekoč, urin ima neprijeten vonj ali moten videz. Okužbe sečil sicer predstavljajo kar 5 % vseh obiskov pri specializiranih zdravnikih, za njimi pa pogosteje obolevajo predstavnice nežnejšega spola.
Kar polovica žensk vsaj enkrat v življenju doživi okužbo sečil, glavni razlog pa se skriva v krajši sečnici pri ženskah, zaradi česar se bakterije s spolovil hitreje prenašajo v sečila. V primeru, da težave ne izzvenijo v nekaj dneh, je potreben obisk zdravnika, ki oceni, ali je potrebno zdravljenje s protimikrobnimi zdravili.
Posebna previdnost velja pri nosečnicah in osebah s sladkorno boleznijo, te naj takoj, ko zaznajo spremembe v urinu, obiščejo strokovnjaka. Sploh osebe z diabetesom pogosteje obolevajo za okužbami sečil, pri tem velja upoštevati, da je lahko spremenjen urin tudi znak, da krvni sladkor ni urejen ali da je prišlo do poslabšanja bolezni.
Kdaj še k zdravniku? Pomoč poiščite ob ponavljajočih se vnetjih, ob pojavu močnih bolečin v ledvenem predelu. Strokovnjaki priporočajo obisk zdravnika tudi v primeru, da v urinu zaznate kapljice krvi, kar lahko nakazuje tudi na resnejša bolezenska stanja.
Pogosto na barvo urina vpliva tudi zaužita hrana. Rdeč ali rožnat urnik je tako lahko znak, da ste pred tem zaužili veliko rdeče pese, korenja, robidnic ali rabarbare. Čeprav vas lahko rožnata tekočina prestraši, najprej pomislite na to, kaj ste nazadnje zaužili.
Naravna barvila prej omenjenih živil se namreč izločajo v urin že po tem, ko ledvice svoje delo opravijo, kar je tudi razlog za nenavadno barvo. Običajno urin kaj kmalu pridobi svojo naravno rumenkasto barvo, v nasprotnem primeru pa je prav, da se po nasvet zatečete k svojemu zdravniku.
Tudi oranžasto barvo je mogoče pojasniti z uživanjem nekaterih prehranskih dopolnil skupine B in hrane z veliko vsebnostjo betakarotenov. Pogosto je oranžen ten urina tudi posledica pomanjkanja tekočine.
Urin se lahko obarva tudi v zelenkaste tone, kar je lahko znak velike količine zaužitih belušev oziroma hrane, ki vsebuje zelenkasto naravno barvilo. Ker je barva urina pogosto povezana s prehrano, lahko kaj hitro pride do zmede in nepotrebnih skrbi, pozornost pa velja, kadar gre za dolgotrajno strukturo in barvo.
»Barva urina je posledica prisotnosti normalne razgradnje in obnove krvnih celic. Če je urin skoncentriran in ga je malo, je barva urina temnejša. Če pijemo veliko tekočin, postane barva svetlejša. Če uživamo veliko mesa, lahko postane urin bolj rumen.
Pri boleznih lahko pride do zmanjšane tvorbe urina, izgubljanje tekočin skozi kožo ali črevo, manjše uživanje tekočin, tako postane urin bolj skoncentriran, rumen,« pojasnjuje dr. Gubina in zaključi: »Načeloma moramo skrbeti, da je barva urina blago rumena, ob bolj skoncentriranem urinu je to znak za nas, da moramo več piti. Če postane barva urina druge barve kot rumena, torej moder, rdeč ali zelen, je potrebno stanje raziskati, obiskati zdravnika.«
A Barva urina je posledica prisotnosti normalne razgradnje in obnove krvnih celic.
B Ob zastoju žolča, ki je vodilni znak težav s slinavko, postane urin temen.
C Več tekočine kot boste zaužili, svetlejše barve bo urin.