Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je pogosteje prisotna okvara živčevja (nevropatija). Ob ugotovitvi sladkorne bolezni je nevropatija prisotna pri približno 8 % bolnikov, kar polovica moških pa zboli za nevropatijo v naslednjih 25 letih. Ker imajo moški s sladkorno boleznijo pogosteje tudi srčno-žilno bolezen, ne preseneča, da je verjetnost za erektilno disfunkcijo pri njih kar 50-odstotna in se pojavi približno 10–15 let prej kot pri ostalih moških. To je bil tudi vzrok, da smo nekaj vprašanj o erektilni disfunkciji zastavili doc. dr. Oblak.

Kaj je erektilna disfunkcija?

Erektilna disfunkcija (v nadaljevanju ED) je nezmožnost doseganja in/ali vzdrževanja erekcije. Normalna erekcija je tista, ki je dovolj čvrsta in traja dovolj dolgo za uspešen začetek in dokončanje normalnega spolnega akta. V populaciji moških med 18. in 70. letom starosti je ED prisotna pri 10 %. Po 50. letu starosti ima težave več kot 50 % moških. Problem je seveda večji, če ima težave mlajši moški, še zlasti, če šele išče svojega bodočega spolnega partnerja. Pri 50 % moških po 50. letu starosti se ED pokaže kot prvi znak že prisotne, a do takrat neprepoznane resnejše srčno-žilne bolezni.

Kateri so najpogostejši vzroki zanjo?

Najpogostejši vzrok so okvare žilja, nato živcev, sledijo hormonski vzroki, predvsem zmanjšane vrednosti moškega spolnega hormona testosterona. Precej je tudi psihogeno pogojenih ED. Psihični dejavniki lahko ED povzročijo, še večkrat pa nastopajo v povezavi z organsko motnjo in je težko oceniti, kaj je bilo najprej. Dobro je, da je pri mlajših moških vzrok največkrat psihogen in ga z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem lahko tudi odpravimo.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je pogosteje prisotna okvara živčevja (nevropatija). Ob ugotovitvi sladkorne bolezni je nevropatija prisotna pri približno 8 % bolnikov, kar polovica moških pa zboli za nevropatijo v naslednjih 25 letih. Ker imajo moški s sladkorno boleznijo pogosteje tudi srčno-žilno bolezen, ne preseneča, da je verjetnost za ED pri njih kar 50-odstotna in se pojavi približno 10–15 let prej kot pri ostalih moških.

ED lahko poslabšajo ali celo povzročijo tudi številna zdravila. ED lahko sprožimo tudi z nekaterimi operacijskimi posegi v mali medenici in na hrbtenici, obsevanjem, s kemoterapijo in še z nekaterimi drugimi medicinskimi postopki.

Danes je znano, da lahko ED vsaj deloma povzroči tudi prekomerna telesna teža, predvsem pa metabolični sindrom. Neugoden vpliv imajo tudi razvade, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola.

Kako poteka zdravljenje?

Na področju ED se je mnogo spremenilo z uvedbo učinkovitih in varnih zdravil, ki danes predstavljajo temeljni kamen v zdravljenju te bolezni. Ta zdravila so viagra, levita in cialis. Razlika med njimi ni toliko v učinkovitosti, ampak predvsem v trajanju njihovega učinka. Viagra učinkuje dobre 4 ure, levitra 8–10 ur, cialis pa kar 36 ur.

Učinek pomeni, da ima moški na voljo toliko časa, da lahko dobi erekcijo, če je prisotna želja po spolnosti oziroma so za to ustrezni pogoji. Ta zdravila delujejo le, če je prisotna spolna stimulacija. Moški, ki se zaradi slabe prekrvavitve srčne mišice zdravijo z nitrati, ne smejo dobiti zdravil za ED, omejitve pa veljajo še pri nekaterih drugih redkejših bolezenskih stanjih, zato je za moške, ki imajo težave z erekcijo, varno jemanje zdravil za ED le, kadar jih predpiše zdravnik, ki pozna njihovo zdravstveno stanje.

V zdravljenju uporabljamo tudi injekcije posebnih zdravil, ki si jih bolniki vbrizgajo v spolni ud in prav tako lahko povzročijo erekcijo, vendar ob tem spolna stimulacija ni nujna. Hujše oblike ED zdravimo operacijsko z vstavitvijo  vsadkov, redko tudi s posegi na žilah. Uporabni so tudi pripomočki, kot je na primer vakumski aparat. Ne smemo pozabiti še na psihiatrično zdravljenju, ki je ob pravilnem postopku lahko tudi zelo učinkovito.