Iščite po prispevkih
Sečni kamni pogosteje pestijo moške (kar dva- do trikrat pogosteje kot ženske), čeprav se incidenca med spoloma vse bolj zmanjšuje, najpogosteje pa se pojavljajo v najbolj aktivnem delavnem obdobju, torej med 20. in 50. letom starosti.
Sečni kamni in ledvični kamni niso povsem ista stvar. Ledvični kamni so specifična vrsta sečnih kamnov, ki nastajajo znotraj ledvic. Po drugi strani pa izraz sečni kamni zajema vse kamne, ki se lahko pojavijo kjerkoli v sečilih, vključno z ledvicami, sečevodom, sečnim mehurjem in sečnico.
Sečni kamni nastanejo zaradi neravnovesja pri izločanju vode in raztopljenih snovi iz telesa. Kamni se tvorijo, ko seča postane prenasičena s soljo, ki se izloča. Pomanjkanje snovi, ki preprečujejo kristalizacijo, omogoča, da se kristali združujejo v večje oblike – kamne.
Obstaja več vrst sečnih kamnov. Najpogostejši so kalcij oksalatni in kalcij fosfatni kamni, ki nastanejo zaradi prevelike koncentracije kalcija v urinu. Manj pogosti so uratni, struvitni in cistinski kamni. Na njihov nastanek vplivajo presnovne motnje, prirojene anatomske nepravilnosti, težave z odtokom urina zaradi benigne hiperplazije prostate in stopnja hidriranosti.
Sečni kamni se pogosteje pojavljajo v poletnih mesecih, prav tako pa je incidenca višja tudi v državah z višjo povprečno temperaturo zaradi dehidracije. Spol in starost igrata pomembno vlogo – kot omenjeno, se kamni pogosteje pojavljajo v sečilih moških med 20. in 50. letom starosti. Pomembno vlogo pri nastanku sečnih kamnov ima tudi prehrana, bogata z živalskimi proteini in rafiniranimi sladkorji, ter pomanjkanje vlaknin.
Kamne v sečilih ločimo glede na njihovo mesto nastanka. Lahko so ledvični kamni ali kamni sečnega mehurja. Pojavijo pa se lahko kjerkoli v sečilih. V približno polovici primerov se kamni izločijo sami. V drugih primerih povzročajo težave in zahtevajo aktivno zdravljenje.
“Največjo možnost za spontano izločitev imajo manjši (do 5 mm) kamni, ki ležijo v spodnjem delu sečevoda, ti se spontano izločijo v 89 %. Možnost spontane izločitve je takoj manjša, če kamni ležijo višje, npr. kamni do 5 mm v zgornjem sečevodu naj bi se spontano izločili v 71 %. Možnosti so seveda bistveno nižje pri večjih kamnih,” pojasni Matej Kobal, dr. med., spec. urologije, iz Splošne bolnišnice Nova Gorica.
Prisotnost sečnih kamnov se kaže kot huda bolečina, ki seva proti spolovilu in stegnu, predvsem v spodnjem delu hrbta, pogosto pa boleče seva vse do dimelj. Bolečine so pogosto posledica spuščanja sečnih kamnov po sečevodu. Bolečine so najbolj izrazite, ko kamen povsem zapre odtok urina, kar povzroči napihnjen ledvični meh in s tem hudo bolečino.
Sečni kamni lahko povzročijo tudi slabost, bruhanje, napihnjen trebuh, mrzlico in pogosto uriniranje. Pojavi se lahko tudi kri v urinu. V hujših primerih, ko bolečina ni zdravljena, lahko pride celo do odpovedi ledvic. Ob sumu na sečne kamne je nujno obiskati zdravnika za natančno diagnozo in zdravljenje.
“Pri manjših kamnih v sečevodu se ne odločimo takoj za operacijo, če pa vztrajajo bolečine ali se slabša ledvična funkcija ali so prisotni znaki okužbe na urinu in krvi, se odločimo za urgentno operativno odstranitev kamnov,” pojasni Matej Kobal, dr. med.
“Manjši kamni se lahko samo odstranijo s košarico, večje pa je treba najprej zdrobiti z laserjem. Druga možnost drobljenja kamnov v ledvici in sečevodu je zunajtelesno drobljenje (ESWL), kjer se z udarnimi valovi drobi kamen, nato se ti fragmenti običajno spontano izločijo,” pojasni Matej Kobal, dr. med.
Verjetnost ponovitve sečnih kamnov se s časom povečuje. Ponovitev se pojavi pri približno 40 % pacientov v dveh do treh letih. Po desetih letih se stanje ponovi pri 50–75 % pacientov. Priporočljivo je piti dovolj tekočine, predvsem vodo ali nesladkan čaj. Redna telesna aktivnost je pomembna. Zmanjšajte vnos soli in živil, ki vsebujejo veliko kalcijevega oksalata, kot so čokolada, grozdje, fižol in orehi. Prav tako omejite uživanje živil, ki povečujejo sečno kislino, kot so meso, drobovina in ribe.
Sečni kamni so trde tvorbe, ki nastanejo zaradi kristalizacije snovi v prenasičenem urinu. Lahko se pojavijo kjerkoli v sečilih – v ledvicah, sečevodu, mehurju ali sečnici.
Ledvični kamni so specifična vrsta sečnih kamnov, ki nastanejo v ledvicah. Sečni kamni pa vključujejo vse kamne, ki se lahko pojavijo v kateremkoli delu sečil.
Glavni dejavniki so: presnovne motnje, prirojene anatomske nepravilnosti, dehidracija, prehrana bogata z živalskimi proteini in sladkorji ter pomanjkanje vlaknin.
Simptomi vključujejo hude bolečine v spodnjem delu hrbta, ki sevajo v dimlje, boleče uriniranje, kri v urinu, slabost, bruhanje in pogosto uriniranje.
Da, manjši kamni (do 5 mm) se pogosto spontano izločijo, še posebej če so nameščeni v spodnjem delu sečevoda. Večji kamni običajno zahtevajo zdravljenje.
Zdravljenje vključuje pitje večje količine tekočine, zdravila za raztapljanje kamnov, endoskopsko odstranjevanje, drobljenje z laserjem ali zunajtelesno drobljenje (ESWL).
Priporočljivo je piti veliko tekočine, zmanjšati vnos soli in živil z visoko vsebnostjo kalcijevega oksalata, ter se izogibati živilom, ki povečujejo koncentracijo sečne kisline.