V mesecu novembru so opozarjali predvsem na tiste oblike raka, ki ogrožajo moške. Najpogostejši, tako v Evropi kot tudi pri nas, je rak prostate. Gre pretežno za bolezen starejših moških. Glede na to, da pričakujemo še nadaljnje staranje prebivalstva, pričakujemo, da bo naraščala tudi obolevnost za rakom prostate.

Avtorica: Adrijana Gaber

Dobra novica je ta, da je rak prostate tudi eden izmed najbolj ozdravljivih rakov, če je le pravočasno diagnosticiran in zdravljen. Kot so povedali na novinarski konferenci, je skrajni čas, da s področja moškega urološkega zdravja umaknemo predsodke, odvržemo tančico ter pripomoremo k temu, da ta bolezen ne bo več stigmatizirana, da bomo o njej več govorili in predvsem več ukrepali.

Ženske – steber (tudi) moškega zdravja

Naslov novinarske konference, ki je tudi naslov posebnega projekta, je bil Ženske – steber (tudi) moškega zdravja. To je projekt, v katerem so na pobudo podjetja Janssen združili moči Društvo uroloških bolnikov, Zveza kmetic Slovenije in podjetje Aetas, in v katerem ženske podpirajo moške v skrbi za njihovo urološko zdravje. Na novinarski konferenci so sodelovali asist. Simon Hawlina, dr. med., spec. urologije, FEBU, Klinični oddelek za urologijo UKC Ljubljana, asist. dr. Marina Mencinger, dr. med., spec. interne medicine, Onkološki inštitut Ljubljana, prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., spec. psihiatrije, Center za izvenbolnišnično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, mag. Franc Hočevar, Društvo uroloških bolnikov Slovenije, in Nežika Režek iz Zveze kmetic Slovenije.

Franc Hočevar je uvodoma povedal, da zaradi raka prostate vsako leto v Sloveniji umre približno 400 moških (letno povprečje v obdobju od 2014 do 2018 je 419). Kot je dejal, bi mnogo smrti zaradi raka prostate lahko preprečili, če bi bili moški bolj odgovorni do sebe in bi opravili vsaj nujne in najosnovnejše preglede, s pomočjo katerih odkrijemo to bolezen. Predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije je še dodal, da ugotavljajo, da moške v približno 50 % primerov k pregledu spodbudijo ženske.

»Ni tako zelo pomembno odkriti vseh moških z rakom prostate v populaciji. Nekatere oblike raka so speče, nenevarne in bolnikov življenjsko ne ogrožajo. Pomembno pa je odkriti posameznike z agresivno obliko raka na prostati. Te so ozdravljive z operacijo ali obsevanjem,« je poudaril urolog asist. Simon Hawlina. Povedal je še, da se možnosti preživetja slovenskih bolnikov z rakom prostate izboljšujejo: »Petletno čisto preživetje slovenskih bolnikov, zbolelih v letih od 2006 do 2011, je bilo 89,1 %, za zbolele med letoma 2012 in 2016 pa 92,8 %. Najpomembnejši prognostični dejavnik je stadij ob diagnozi, saj je petletno čisto preživetje bolnikov z začetnim stadijem raka prostate več kot 95 %, tistih z razsejano boleznijo pa komaj 29 %.«

Asist. Hawlina je še dejal, da urologi priporočajo merjenje PSA in ultrazvočno preiskavo trebuha na nekaj let: »Z leti se tveganje za raka prostate povečuje. Z vsakim desetletjem starosti se poveča za 1,7-krat. Bolezen se redko pojavi pred dopolnjenim 50. letom starosti. Ni pa vedno tako. Tudi mlajši lahko zbolijo. Ogroženi so predvsem tisti moški, ki imajo v družini bližnjega člana, ki je mlad zbolel z rakom prostate, dojke ali rodil.«

Ženska ni odgovorna za moško zdravje, je pa učinkovita

Žal pa moški v primerjavi z ženskami slabo skrbijo za svoje zdravje, na kar je opozoril tudi urolog asist. Hawlina: »Večinoma zamahnemo z roko, v smislu: z menoj ni nič narobe, rak prostate je bolezen starejših, sem v odlični kondiciji, nihče me ne bo pregledoval tam spodaj, pusti me pri miru. Ženske lahko vplivajo na odločitev moških, da kljub vsemu obiščejo zdravnika.« Tudi psihiatrinja prof. dr. Maja Rus Makovec je potrdila, da moški po rezultatih številnih raziskav niso vajeni hoditi na preventivne preglede. »V raziskavah, opravljenih po svetu, se je tudi izkazalo, da ženske, ki so z moškim v pomembnem odnosu, običajno lahko motivirajo moškega, da poskrbi za svoje zdravje.

S tem ne želimo reči, da je ženska odgovorna, da moški poskrbi za svoje zdravje. Dokazi pa vendarle kažejo, da so lahko ženske pri tem učinkovite. Pomembno je, da se odnos pri tem ne okvari, moški ne sme imeti občutka, da se nanj pritiska. Na delavnicah pomagamo ženskam najti pravo mero, da je verjetnost, da bo moški šel na preventivni pregled, večja, in hkrati odnos med njima ne bo okvarjen,« je pojasnila Rus Makovec, ki sodeluje v že omenjenem projektu Ženske – steber (tudi) moškega zdravja.

V okviru projekta Ženske – steber (tudi) moškega zdravja po Sloveniji potekajo delavnice za člane Zveze kmetic Slovenije. Na delavnicah urolog in onkolog poudarjata, da urološke težave niso tabujska tema ter da je treba ob določenih težavah in spremembah čim prej obiskati zdravnika, psihiatrinja pa ženskam pomaga pri spodbujanju moških k večji skrbi za njihovo zdravje.

Zveza kmetic Slovenije je po besedah podpredsednice Nežike Režek k projektu pristopila zato, ker čutijo odgovornost, da po najboljših močeh pomagajo pri odkrivanju raka prostate. »V Zvezi kmetic Slovenije se veliko posvečamo temam o zdravju in preventivi. Seveda ni nič drugače, kadar govorimo o raku prostate. Res pa je, da je še vedno premalo pogovorov na to temo. Premalo vemo o tej bolezni, zato se želimo s tem seznaniti. Zavedamo se, da imajo ženske na podeželju pomembno vlogo na področju zdravja in so bolj ozaveščene na tem področju kot moški. Na podeželju pripada ženskam veliko širša vloga kot v mestih. Poleg skrbi za dom in družino še skrb za kmetijo, živali in pogosto tudi vso dokumentacijo. Nekatere se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Tudi društvene dejavnosti je na podeželju več,« je poudarila Nežika Režek, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije.

Moški naj vzamejo stvari v svoje roke

»Zadnja leta je bilo veliko narejenega na vseh področjih obravnave raka na prostati. Radioterapija je postala natančnejša, kirurške tehnike so se izboljšale in uvedli smo robotsko kirurgijo, kar zmanjšuje stranske učinke radikalnega zdravljenja. Tudi diagnostika ne zaostaja ostalim razvitim svetom. Za zdravljenje bolnikov z neozdravljivo obliko raka so na voljo vsa zdravila, ki podaljšujejo preživetje in ohranjajo kakovost življenja,« je dejal asist. Hawlina.

»Žal rezultati zdravljenja še vedno zaostajajo za evropskim povprečjem, tako da so izboljšave možne. Poglavitni problem, ki nas tare, je pomanjkanje urologov. A nam je državo v zadnjih letih uspelo prepričati, da nas je preprosto premalo, in nam je prisluhnila. Vpisna mesta na podhranjene specializacije so se povečala in na Kliničnem oddelku za urologijo v UKC Ljubljana se to že pozna. Žal pa prostorske kapacitete ne sledijo povečanemu obsegu dela. Premalo je operacijskih dvoran, čakalne dobe na operativni poseg so predolge in se bodo le še daljšale,« je opozoril asist. Hawlina.

Kot je še povedal, se je zmanjšalo število novoodkritih primerov raka prostate v času epidemije covida-19. »To ne pomeni, da se je bolezen umirila, zastala je diagnostika. Pričakujemo velik porast števila novih primerov, nekateri med njimi bodo žal tudi zamujeni. Zato moškim priporočam, naj vzamejo stvari v svoje roke. Če ne gre drugače, naj preglede opravijo samoplačniško ali naj celo gredo na obravnavo v tujini.«

Celostno zdravljenje bolnikov

»Poglavitna težava je v tem, da je rak prostate v veliki meri klinično nem. Bolniki simptome praviloma zaznajo prepozno. Kljub temu lahko z novimi terapevtskimi pristopi tudi tem bolnikom podaljšamo preživetje in ohranimo kakovost življenja,« je poudaril asist. dr. Hawlina.

Asist. dr. Marina Mencinger je poudarila, da je celostno zdravljenje bolnikov z rakom prostate vse bolj intenzivno, kompleksno in razvejeno, hkrati pa tudi vedno bolj individualizirano. »Gre za multidisciplinarni pristop k zdravljenju bolnikov z rakom prostate, ki je ključ dobrega obvladovanja bolezni skozi vsa obdobja njenega poteka,« je dejala. Pojasnila je, da je sistemsko zdravljenje v zgodnejših fazah razširjene bolezni postalo intenzivnejše. »To dosegamo z učinkovitejšimi zdravili in tudi standardno kemoterapijo, ki jo prav tako zgodaj uvajamo ob standardni antiandrogeni terapiji. Pristop k zdravljenju manjšega obsega že razsejane bolezni postaja radikalnejši. S tem pomikamo obdobje težje obvladljive simptomatske faze bolezni proti zadnjemu obdobju njihovega življenja. Dosegamo tudi precej daljša preživetja bolnikov z napredovalim rakom prostate,« je poudarila asist. dr. Mencinger.

Poudarila je tudi pomen psihološke pomoči bolnikom. »Psihološka pomoč bolnikom je pomembna predvsem pri soočanju z boleznijo, zlasti pri postopno napredujoči razsejani bolezni, ki lahko povzroči neobvladljivo osebnostno stisko. Tem bolnikom svetujemo posvet v psiho-onkološki enoti Onkološkega inštituta, ki bolnikom in njihovim svojcem omogoča tako individualno obravnavo kot tudi pomoč v okviru skupinskih delavnic in skupin za samopomoč,« je povedala asist. Mencinger.

Društvo uroloških bolnikov Slovenije

V Društvu uroloških bolnikov si prizadevajo za izboljšanje pogojev za obravnavo uroloških bolnikov. Bolnikom svetujejo, kam naj se obrnejo in kje lahko dobijo informacije o uroloških boleznih. V veliko pomoč članom in vsem zainteresiranim je njihova spletna stran (http://www.dub.si/).

Društvo opozarja tudi na sistemske težave na področju obravnave uroloških bolnikov: V Sloveniji je še vedno premalo urologov, nekateri testi za odkrivanje raka prostate so samoplačniški in čakalne vrste pri urologu so nesprejemljivo dolge.

ABC

A Ogroženi so predvsem tisti moški, ki imajo v družini bližnjega člana, ki je mlad zbolel z rakom prostate, dojke ali rodil.

B Ženske, ki so z moškim v pomembnem odnosu, običajno lahko motivirajo moškega, da poskrbi za svoje zdravje.

C Ključ dobrega obvladovanja bolezni je multidisciplinarni pristop k zdravljenju.