Najbolj zaskrbljujoča je vse večja odpornost na antibiotike pri bakterijah, ki povzročajo vnetja sečevodov. Ta vnetja so še posebej pogosta težava žensk, najpogosteje pa jih povzroča  črevesna bakterija Escherichia coli. Pojavi se pekoč občutek pri uriniranju, pogosto uriniranje, bolečine v spodnjem delu trebuha, lahko tudi temen izcedek neprijetnega vonja. Vsekakor velja poudariti, da ne uživajmo antibiotikov po lastni presoji. Če nam zdravnik predpiše dve škatli nekega antibiotika, ga moramo pojesti do konca, ne pa, da eno škatlo shranimo na zalogo, za primer, če se nam bo vnetje ponovilo.

Avtor: Vlasta Žvikart

Kaj lahko storimo, da nam antibiotikov ne bo treba jemati, sploh pa ne prepogosto?

Za zdravljenje akutnih uroinfektov je že dolgo poznan vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi), ki ga uživamo v obliki čaja (ursi čaj). Učinkovine, ki jih vsebujejo njegovi listi, delujejo protibakterijsko in diuretično ter blažijo lažja vnetja mehurja in sečnih poti. Vendar pa je za uroantiseptično delovanje potreben alkalen urin, zato sočasno uživanje kisle hrane in pijač, tudi stisnjen sok limone v čaj ali sočasno uživanje visokih odmerkov C-vitamina zmanjša učinkovitost zdravljenja. Zaradi tega tudi ni smiselno sočasno uživanje ursi čaja in brusnic, ker vsebujejo veliko kislin. Priporočeno je uživanje čaja, dokler težave ne prenehajo, ne pa dlje kot teden dni. Čaj namreč vsebuje tudi veliko čreslovin, ki lahko ob dolgotrajni uporabi dražijo želodec. Pitje čaja iz vednozelenega gornika je odsvetovano otrokom do 12. leta, nosečnicam in doječim materam pa tudi ledvičnim bolnikom.

Pri blažjih vnetjih mehurja si lahko pomagamo še s čaji iz navadnega gladeža, peteršilja, zeli kilavca, njivske preslice in zlate rozge, saj vsi povečujejo odvajanje vode in delujejo antiseptično. Koristi tudi topla blazina, ki jo položimo na trebuh, in pitje velikih količin vode. V času zdravljenja se izogibajmo kavi, gaziranim pijačam, alkoholu, močnim začimbam in čokoladi.

Sicer pa so najboljša preventiva pred pogostim vnetjem sečnih poti brusnice. Marsikomu so pomagale iz začaranega kroga nenehnega predpisovanja antibiotikov. Njihovo uživanje priporočajo tudi pri bolnikih z občutljivim želodcem in pri otrocih. Iz pri nas rastoče brusnice (Vaccinium vitis-idaea) lahko kuhamo čaj iz posušenih listov, ki je podobno učinkovit kot čaj vednozelenega gornika. Zadnje čase pa se vse bolj uveljavlja ameriška brusnica (Vaccinium macrocarpon oz. angl. cranberry), katere sestavine plodov se koncentrirajo in izločajo predvsem preko sečnih poti, kjer preprečujejo, da bi se bakterije prilepile na steno sečnega mehurja in sečnice. Uživamo jih lahko v najrazličnejših oblikah. Na voljo so v sokovih, lahko jih kupimo posušene, v čaju ali pa jih uživamo kot kapsule ali tabletke. V vseh teh oblikah se učinkovitost brusnic in njihovo zdravilno delovanje ne spremeni.

Poskušajmo pa tudi krepiti svoj imunski sistem, saj je pogosto vnetje mehurja v največji meri posledica padca naše odpornosti. Prav tako je pomembno, da pazimo na pravilno osebno higieno. Pri pogostih vnetjih sečnih poti bodimo pozorni na to, ali upoštevamo sledeče: uriniranje takoj po spolnih odnosih, nošenje belega spodnjega perila iz bombaža, brisanje proti zadnjični odprtini. Poskrbimo za dovolj spanja, telesne aktivnosti in za zdrave prehranjevalne navade. Popijmo dovolj nesladkane tekočine (najbolje vode), vsaj osem kozarcev na dan, s čimer bomo poskrbeli za zadostno spiranje sečnega mehurja.

Februar, 2009