Testisi se razvijejo v trebuhu, tako da se iz trebušne votline pred rojstvom spustijo v mošnjo. Obstaja možnost, da se to ne zgodi, kar največkrat ugotovijo že v porodnišnici. Je pa to težava, na katero naj bodo pozorni vsi starši, ker jo lahko dokaj dobro odpravimo, v nasprotnem primeru pa obstaja možnost, da prinese več težav. Podrobnosti nam je pojasnil Robert Kordič, dr. med., spec. urolog s Kliničnega oddelka za urologijo, UKC Ljubljana.

Avtorica: Katja Štucin

Nam lahko najprej orišete faze razvoja testisov pri dečkih?

Testisi ali moda, moške spolne žleze, se v embrionalnem razvoju že v prvih tednih nosečnosti začnejo pri dečkih razvijati znotraj trebušne votline. Do tega razvoja pride, če je prisoten Y spolni kromosom zarodka. Že med razvojem testisi izločajo moške spolne hormone in plod se razvija v dečka. Hkrati pa se moda tudi spuščajo iz trebušne votline v mošnjo, kjer je temperatura za eno do dve stopinji Celzija nižja kot v telesu. To so ugodni pogoji za njihovo delovanje. Večina dečkov se rodi z obema testisoma v mošnji. Pri nekaterih dečkih pa do spusta v mošnjo pride šele v prvih mesecih po rojstvu. O nespuščenih testisih ali kriptorhizmu oz. kriptorhidizmu (»skriti testisi«) govorimo, ko testisi na poti proti mošnji zastanejo in se ne spustijo. To je ena najpogostejših prirojenih anomalij pri dečkih.

Zakaj pravzaprav pride do kriptorhizma, kot se tudi imenuje? Kakšni so dejavniki tveganja?

Teorij o vzrokih za kriptorhizem je več. Spuščanje testisov poteka v več fazah – znotrajtrebušna faza, prehod skozi dimeljski kanal in faza spuščanja v mošnjo. Na spuščanje vplivajo hormoni (testosteron), rastni faktorji in tudi posebna vez, ki se razvije med spustitvijo in testis fiksira v mošnjo – gubernakul. Nespuščeni testisi so pogostejši pri nedonošenih dečkih in tistih z nizko porodno težo. Tudi pridružena dimeljska kila otežuje pravilno spuščanje testisa.

Kdaj se torej pri dečku začne razvijati zunanje spolovilo in kdaj se testisi začnejo spuščati v mošnjo?

Z združitvijo spolnih celic med oploditvijo, jajčeca in semenčice, vsak od staršev prispeva zarodku en spolni kromosom. Mama vedno X kromosom, oče pa kromosom X ali Y. Če spermij prinese Y kromosom, se spolni žlezi ploda v sedmem tednu nosečnosti razvijata kot testisa. Ta potujeta iz trebušne votline (višina ledvic) navzdol, izločata moške spolne hormone in plod se razvija v dečka (razvije se penis, nastaja prostata, zasnove ženskih spolovil pa zakrnijo). V 24. tednu nosečnosti sta testisa spuščena pri 10 odstotkih dečkov, v 28. tednu pri 75 odstotkih, v 34. tednu pa pri 80 odstotkih dečkov.

Kako pogost je pravzaprav kriptorhizem pri dečkih?

Kriptorhizem se pojavlja pri treh odstotkih donošenih dečkov ob rojstvu. Približno 75 odstotkov teh nespuščenih testisov se naknadno spusti v mošnjo do tretjega meseca starosti. Pri enem odstotku donošenih dečkov, starih eno leto, pa testisi ostanejo nespuščeni. Ti dečki potrebujejo operativno zdravljenje.

Sta lahko nespuščena tudi oba testisa?

Redko sta nespuščena oba. Če sta oba testisa netipna in penis slabo razvit ali nerazvit, pomislimo tudi na motnjo spolne diferenciacije.

Ali to ugotovijo zdravniki že ob rojstvu oziroma kdaj se kriptorhizem ugotovi, katere preiskave so potrebne?

Spol otroka je z uporabo sodobnih ultrazvočnih naprav večinoma določen že pred rojstvom otroka. Takrat so lahko vidni že tudi testisi. Ob rojstvu pediatri otroka pregledajo, ocenijo tudi stanje zunanjega spolovila. Večinoma sta pri donošenih dečkih ob rojstvu testisa že v mošnji. Če se testisov med pregledom ne zazna po treh mesecih, je potreben pregled pri urologu. 80 odstotkov nespuščenih testisov je tipnih (v dimeljskem kanalu, v okolici mošnje), 20 odstotkov pa netipnih. Slednji so lahko nerazviti, zakrneli ali pa se nahajajo v trebušni votlini. Dodatne slikovne preiskave (ultrazvok, magnetnoresonančno slikanje) običajno niso potrebne.

Lahko starši sami ocenjujejo položaj testisov pri dečkih in kako?

Sodelovanje med starši in zdravniki je vedno zelo pomembno. Precej otrok, ki obiskujejo naše ambulante, nima nespuščenih testisov, ampak tako imenovane mobilne oziroma retraktilne testise. To pomeni, da se testisi pomikajo med mošnjo in dimeljskim kanalom. Krematerna mišica, ki ovija semensko povesmo (žile, ki prehranjujejo testis in semenovod), vleče testis navzgor. To je lahko fiziološko stanje in ga pozna vsak moški (na mrazu, ob izčrpanosti in prestrašenosti, itd.). Kadar pa sta testisa več v dimljah kot v mošnji, pa tudi ta stanja operativno rešujemo. Tako starše priučimo, da pravilno preverjajo položaj testisov otrok, na toplem, v sproščenem okolju.

Kakšno je zdravljenje pri nespuščenih testisih? Je potreben operativni poseg?

V primeru, da se testisi ne spustijo oziroma so ektopični (na poti navzdol zaidejo drugam) ali retraktilni (jih vleče navzgor), je potreben operativni poseg. Če testis ni tipen (20 odstotkov), napravimo laparoskopsko operacijo. Trebušno votlino napolnimo s plinom in testis poskušamo najti s kamero. Če testisa ni – ni razvit, je operacija končana, če ga najdemo, pa ga spustimo v mošnjo. Ko ocenimo, da ima testis prekratke žile in spust v mošnjo ni mogoč, žile testisa prekinemo, testis pa še pol leta pustimo v trebušni votlini. V tem času se dobro razvijejo pomožne žile, ki ga prehranjujejo, tako lahko v 80 odstotkih preživi in ga naknadno spustimo v mošnjo. Če je testis že v osnovi slabo razvit, na kratkih žilah, pa ga odstranimo.
Pri tipnih testisih (80 odstotkov) operacijo napravimo na klasičen način, z rezom v dimljah in na mošnji. Večino teh testisov uspemo spraviti v mošnjo. Tiste, ki jih ne in imajo prekratke žile, pa spravimo navzdol, do kamor je možno. Po pol leta s ponovno operacijo tak testis postavimo na svoje mesto v mošnjo.

Pri kateri starosti dečka je priporočljivo opraviti operativni poseg? Je operacija zahtevna?

Operacijo nespuščenih testisov običajno napravimo med šestim in dvanajstim mesecem otrokove starosti, lahko do leta in pol. Pred šestim mesecem starosti se testisi lahko še spontano spustijo v mošjo, operativni posegi pri tako majhnih otrocih so tudi bolj tvegani. Po letu, letu in pol starosti pa se na testisih, zlasti ko ležijo v trebušni votlini, začnejo pojavljati okvare. Poseg je vedno v splošni anesteziji, isti dan po operaciji je otrok odpuščen domov. Operacija je manj zahtevna. Zahtevnejša je pri pridruženi dimeljski kili, testisih v trebušni votlini, ki jih ne uspemo spustiti v mošnjo.

Kakšni so uspehi in možni zapleti operacije?

Uspehi operacij so dobri, tudi če je potreben naknadno dodaten operativni poseg. Redko testisa med drugo operacijo ne uspemo spustiti navzdol. Še redkeje se zgodi, da testis med prvo in drugo operacijo odmre. Takrat ga odstranimo. Zapletom med operacijo je sicer malo. Delimo jih na zaplete zaradi anestezije (npr. težave pri dihanju ob koncu operacije) in operativne zaplete (poškodba semenovoda, pooperativna krvavitev in okužba rane).

Kakšne so lahko posledice, če se operacija ne izvede?

Testisi optimalno delujejo v okolju, kjer je temperatura nekaj stopinj nižja kot telesna temperatura. Posledice neugodnega okolja (zlasti v trebušni votlini) so motnje plodnosti (predvsem, če sta nespuščena oba testisa), torzija testisa (motena prekrvavitev zaradi zasuka testisa), maligno obolenje testisov (pri tistih, ki zastanejo v trebušni votlini je tveganje nekajkrat večje), pridružena dimeljska kila, redkeje motena hormonska funkcija.

Oktober 2015