Genitalni herpes je ena od treh najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Virus prizadene oba spola in po nekaterih ocenah je v razvitih državah z njim okužen že vsak peti odrasli. Povzroča ga virus Herpes simpleks tipa 2, zelo redko tudi tipa 1, ki sicer povzroča herpes na ustnicah.

Avtor: Maja Korošak

Genitalni herpes povzroča pri okuženih občutke zaznamovanosti, sramu in strahu. Drugače je pri boleznih, za katere obstajajo zdravila in se jih lahko ozdravi. Tu pa gre za virusno bolezen, pri kateri virus »obtiči« v telesu za vedno in se sproži kadarkoli. In vsak, ki ve, da je okužen, ve tudi to, da lahko virusno okužbo prenaša na svoje spolne partnerje kadarkoli, ne samo ob izbruhu bolezni. Tega virusa se preprosto ne moremo znebiti. Zakaj? Do ponovitev prihaja, ker se virusi od prve okužbe naprej v »speči obliki« vse življenje zadržujejo v živčnih celicah ob hrbtenjači. Tam so na varnem, saj jih naši obrambni mehanizmi ne dosežejo. Čeprav lahko genitalni herpes prizadene vsako spolno dejavno osebo, obstaja večja verjetnost za okužbo pri ljudeh s številnimi spolnimi partnerji. Stopnja prekuženosti z virusom, ki povzroča to obolenje, se razlikuje od države do države.

Srbenje, bolečine, mehurčki

Inkubacijska doba traja 3–8 dni, izjemoma je lahko tudi daljša. Ob prvem stiku s tem virusom (nalezemo se ga ob spolnem stiku z okuženim, ki ima lahko vidne znake bolezni, možno pa je tudi, da znaki niso vidni) nastopi splošno slabo počutje, nekoliko povišana telesna temperatura in izpuščaji. Največkrat so to otekline in drobni mehurčki s tanko steno, pozneje pa boleče ranice na predelu nožnice in sramnih ustnic pri ženski, pri moškem pa na penisu.

Obolelega na območju spolovil občuti najprej srbenje in bolečino, lahko pa ima tudi občutljive in otekle dimeljske bezgavke. Težave trajajo od 1–3 tednov. Primarna okužba je lahko tudi blaga, včasih celo brez vidnih znakov. Približno 60 odstotkov ljudi ima pozneje blage ali netipične simptome, zaradi česar se okužbe niti ne zavedajo. Speči virus se lahko kadarkoli spontano prebudi (ponovno sproži) in povzroči ponovitev genitalnega herpesa. K temu pripomorejo stanja, kot so povišana telesna temperatura, sončenje, menstruacija, stres, poškodbe in različne bolezni, ki oslabijo telo oziroma njegov imunski odgovor.

Ponovitve so milejše

Ponovitev se navadno začne s srbenjem, z mravljinčenjem, žarenjem in izjemoma tudi bolečinami na območju, kjer se čez nekaj ur pojavita rdečina in oteklina. V naslednjih dveh dneh sledi nastajanje skupka mehurčkov, ki so značilni za obolenje. Pozneje se na obolelem območju pojavi boleča razjeda, nato pa krasta, ki se končno odlušči. Možno je tudi, da je na prizadetem predelu le rdečina in oteklina ali pa ranica, ne da bi pred tem nastali vidni mehurčki. Težave niso vedno enake, saj lahko trajajo samo 2–3 dni, lahko pa tudi dva tedna. Nekateri bolniki navajajo, da pred pojavom izpuščaja občutijo glavobol, mrzlico in redko tudi nekoliko povišano telesno temperaturo. Ponovitve so navadno milejše, z manj mehurčki in kratkotrajnejše. Mehurčki se pojavijo na območju spolovila, a tudi na zadnjici ali stegnu. Sčasoma, po več letih, se število ponovitev razredči in nemalokrat celo izzvenijo.

Ne da se pozdraviti

Postavljanje diagnoze poteka različno: lahko je klinično, med akutnim zagonom bolezni, v krvi okužene osebe pa je mogoče dokazati tudi prisotnost protiteles ali virus oziroma njegove antigene. Genitalnega herpesa se ne da dokončno pozdraviti, vendar se lahko s čim hitrejšim potekom zdravljenja izognemo pojavu mehurčkov, zmanjšamo tegobe in preprečimo pogostost ponovitev. Zdravi se s številnimi protivirusnimi zdravili: aciclovir (acic, aciclovir, virolex), valaciclovir (valtrex) ali famciclovir (famvir) v obliki tablet ali protivirusne kreme. Proti bolečinam pomagajo analgetiki (voltaren, ketonal).

Obstajajo tudi nizkoenergetski laserji, ki lokalno pospešujejo celjenje ran in v določeni meri spodbujajo lokalni imunski sistem. Tudi z metodo TNB (transkutana nevroblokada), ki jo izvajajo v nekaterih enotah fizioterapije, je mogoče skrajšati posamezne napade in nekateri ljudje opažajo, da se po takšnem obsevanju zmanjša pogostnost ponovitev.

Pri nosečnicah, ki imajo ob porodu v nožnici herpetični izpuščaj, lahko okužbo prenesejo na plod, pri katerem utegne priti do smrtno nevarnih vnetij možganovine, možganskih ovojnic in drugih organov. Zato je nujno, da so porodničarji že pred porodom obveščeni o herpesu. Le tako lahko otroka primerno zaščitijo pred okužbo. Običajno je treba opraviti carski rez. V zadnjih tednih nosečnosti je pri nosečnicah z genitalnim virusom priporočen profilaktičen odmerek protivirusnih zdravil (aciclovir).

Tudi alternativno

Izjemno učinkovito sredstvo za zdravljenje genitalnega herpesa brez nezaželenih stranskih učinkov je česen. Za česen je znanstveno dokazano močno protivirusno, antibakterijsko in protiglivično delovanje. Uživa se v kapsulah, ki jih zaužijemo ob pekočem občutku, torej še pred izbruhom herpesa. Priporočajo, da takoj zaužijemo 12 kapsul in nadaljujemo s 3–4 kapsulami vsake štiri ure. Zaradi izrazito neprijetnega vonja so priporočene kapsule, ki jim je odvzet česnov vonj.

Izvleček melise (Melissa officinalis) ima pri okužbi s herpesom prav tako protivirusni učinek. Ovira nastanek mehurčkov in pospeši celjenje, če se uporabi takoj po izbruhu simptomov. Uporablja se v obliki kreme, ki se uporablja 2- do 4-krat na dan, in sicer 2–5 dni. Na enak način se lahko uporablja olje avstralskega čajevca (melaleuc). Če omenjena zdravila ne preprečijo izbruha herpesa, lahko uporabimo cinkovo kremo, kremo z vitaminom E oziroma kremo z litijem, ki jo uporabljamo štirikrat dnevno, dokler mehurčki ne izginejo. V tem obdobju blažimo simptome tudi s kopelmi blage kamilice ali ognjiča.
Nekatere ženske se proti herpesu uspešno borijo s povečanim vnosom aminokisline lizin, hkrati pa znižajo vnos aminokisline arginin v prehrani. Redno uživajte antioksidante, kot so vitamin C, cink in bioflavonoidi. Lizin se uživa trikrat dnevno po 400 mg, živila, bogata z lizinom, pa so krompir, pivski kvas, ribe, leča in jajca. Živilom, ki so bogata z argininom, se je treba izogibati: čokolada, arašidi in oreščki. Priporočen dnevni odmerek vitamina C je 200 mg, cinka pa 100 mg. Še pred pojavom simptomov jih uživajte skupaj z bioflavonoidi (flavonoid complex).

September, 2012