Na pobudo Mednarodne zveze za nefrologijo ter Mednarodne zveze za ledvične bolezni vsako leto drugi četrtek v marcu praznujemo svetovni dan ledvic. Ob tej priložnosti smo se o tem, kako se bo obeležitev tega dne v obdobju, ko po svetu razsaja pandemija covida-19, razlikovala od siceršnjih, pa tudi o stanju ledvičnih obolenj v Sloveniji in o vplivu pandemije na obseg teh pogovarjali z red. prof. dr. Robertom Ekartom, dr. med., specialistom interne medicine in nefrologije s Klinike za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Avtorica: Alja Možej

Ledvice – čistilni stroj telesa

Osnovna funkcija ledvic je, da s filtriranjem krvi skrbijo za odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. Dnevno naše ledvice prečistijo do 180 litrov krvi. Za naše zdravje – in v končni fazi tudi preživetje – je kakovostno delovanje ledvic ključnega pomena.

Svetovni dan ledvic je bil razglašen z namenom izboljšanja ozaveščenosti ljudi o pomenu delovanja ledvic ter preprečevanja in zgodnjega odkrivanja kronične ledvične bolezni. Za to v svetu zboli približno 850 milijonov ljudi ali vsaka deseta oseba. V Sloveniji ima kronično ledvično bolezen več kot 180.000 odraslih ljudi, več kot 2.000 ljudi pa se zaradi odpovedi ledvic zdravi z dializo ali živi s presajeno ledvico. Število ljudi s kronično ledvično boleznijo v svetu narašča, do leta 2040 naj bi se bolezen povzpela na peto mesto med vzroki za prezgodnjo smrt. »Navadno je stroka na svetovni dan ledvic organizirala informacijske točke po Sloveniji, na katerih je medicinsko osebje ljudi osveščalo o ledvičnih obolenjih ter preventivno izvajalo testiranje urina in krvi, še zlasti pri starejših od 50 let, namenjeno zgodnjemu odkrivanju bolezni. Zaradi pandemije covida-19 bodo zdaj te aktivnosti na terenu že drugo leto zapored odpadle,« z obžalovanjem v glasu ugotavlja dr. Ekart.

Razlika med akutno in kronično odpovedjo ledvic

Izraz ledvična odpoved označuje okrnjeno delovanje obeh ledvic. Do tega lahko pride hitro ali postopoma, pri čemer v prvem primeru govorimo o akutni (v nadaljevanju AOL), v drugem pa o kronični odpovedi ledvic (v nadaljevanju KOL). »O AOL govorimo, kadar ima pacient zmanjšano ledvično funkcijo, ki se kaže kot klinično pomembna, in sicer v obliki močno zmanjšane količine urina ali porasta ledvičnih označevalcev v krvi, pri čemer ta okvara traja manj kot tri mesece. Če pa okvara traja več kot tri mesece, govorimo o KOL. Pri slednji je delovanje ledvic postopoma vse bolj okrnjeno in posledično se v telesu začno nabirati odpadne snovi. Do tega kopičenja navadno pride, ko je normalna ledvična funkcija okrnjena za vsaj 60 % in več.

In če pri AOL lahko pričakujemo, da se bo ob ustreznem zdravljenju ledvična funkcija v manj kot treh mesecih povrnila v normalno stanje ali se vsaj izboljšala do mere, ko lahko človek živi relativno normalno življenje, pri KOL te povrnitve v stanje z normalno ledvično funkcijo običajno ni več,« pojasni dr. Ekart.

Po letu 2002 se je v svetu uveljavila razdelitev Ameriškega združenja za ledvične bolezni, ki je KOL razdelila na pet stopenj: prva stopnja označuje najblažjo obliko bolezni, peta pa končno ledvično odpoved. »O končni odpovedi ledvic govorimo, ko ledvice v primerjavi z zdravo osebo očistijo vsako minuto le še manj kot 15 ml krvi (to je v celem dnevu manj kot 21,5 l krvi),« pove Ekart.

Vzroki za odpoved ledvic

Vzroki za odpoved ledvic se razlikujejo glede na to, ali imamo opravka z AOL ali s KOL. Pri AOL vzroke delimo na predledvične, ledvične ter poledvične. »Med predledvične vzroke sodijo izguba tekočin (bruhanje, driska, krvavitve, opekline, pankreatitis (tj. vnetje trebušne slinavke)), bolezni srca, sepse – te so še zlasti pogoste, npr. pljučnica, vnetje sečil. Ledvični vzroki za akutno odpoved ledvic so različni glomerulonefritisi (tj. vnetje – navadno obeh – ledvic), avtoimune bolezni, npr. vaskulitisi, kontrastna sredstva, nekatera zdravila, sproščanje vsebine iz mišičnih celic ob slabi prekrvavitvi mišic, npr. zaradi dolgotrajnega ležanja in pritiska na okončino po možganski kapi, tudi npr. po potresu.

Nakar poznamo še poledvične vzroke, med katere sodijo bolezni prostate, tumorji mehurja, ginekološki tumorji, ki pritiskajo na sečevode, tudi drugi tumorji male medenice, skratka različna stanja, pri katerih pride do motenega odtoka urina,« našteje Ekart. »Štirje najpogostejši vzroki za nastanek KOL pa so: sladkorna bolezen, povišan krvni pritisk, glomerulonefritisi ali imunska vnetja ledvičnih telesc ter policistična bolezen ledvic.«

Preberite tudi: Bolezen ledvic in srčno – žilni zapleti – ABCzdravja

Simptomi ledvične odpovedi

»Pri AOL so simptomi v celoti odvisni od vzroka,« prične Ekart. »Če je, na primer, vzrok v bakteriji salmonele, pride do bruhanja, driske in dehidracije. Kadar je vzrok za AOL povečana prostata, se to kaže v pogostem uriniranju, pri čemer je curek urina zelo slab, moški lahko odvaja urin celo po kapljicah. Pri teh pacientih se lahko včasih mehur raztegne vse do popka, prav tako se razširijo sečevodi, kar opazimo ob pregledu z ultrazvokom. Skratka, simptomi in znaki so pri AOL odvisni od vzroka.«

Drugače pa je pri KOL, ki, po besedah dr. Ekarta, velja za »precej zahrbtno bolezen. Njeni simptomi se namreč pojavijo zelo pozno, najpogosteje šele, ko propade že med 75 in 80 % ledvičnih teles. Pa še takrat se pojavijo težave, kot so slabokrvnost ter utrujenost, visok krvni tlak, otekline nog, težke noge in težka sapa, pri katerih gre pravzaprav za zelo nespecifične simptome. Ravno zaradi njihove nespecifičnosti pacienti redko sami posumijo na tako zelo resno bolezen, kot je KOL.« Očitnejši so uremični simptomi, ki se pojavijo ob nastopu 5. faze KOL – končne odpovedi ledvic. Tedaj se pacientom pogosto močno poveča krvni tlak, pojavijo se lahko bruhanje, izguba apetita, srbeča koža, zmedenost in težko dihanje.

Zdravljenje odpovedi ledvic

Ko je govora o AOL, prideta v poštev dva tipa zdravljenja: konservativno, in pa zdravljenje s pomočjo dialize. »Izbor tipa zdravljenja je odvisen od poteka bolezni in klinične slike. Kadar imamo, na primer, pacienta, pri katerem je AOL povzročil predledvični dejavnik, npr. dehidracija, mu zgolj dovajamo tekočino; če je vzrok za odpoved ledvic sistemsko vnetje v telesu, pacientu damo antibiotike. Na ta način lahko pri pacientu spremenimo potek AOL tako, da se normalizirajo vsi testi: ledvična funkcija, kislinsko-bazno ravnovesje, elektroliti. Pa tudi izločanje urina. Takšnemu zdravljenju pravimo konservativno zdravljenje,« razlaga dr. Ekart. »Če pa se zgodi, da pacient strupov in odvečne vode iz telesa ne more več izločati sam, ga moramo tudi v fazi AOL dializirati.«

Po drugi strani KOL zdravijo na način, da čim bolj poskušajo upočasniti napredovanje bolezni. »Pri pacientih s KOL tako uravnavamo krvni tlak in raven krvnega sladkorja, poskušamo doseči, da pacienti s prekomerno težo shujšajo, nehajo kaditi, se veliko gibajo, ne uporabljamo ledvicam škodljivih zdravil, pač pa predpišemo zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku, ki poleg zmanjšanja krvnega tlaka zmanjšujejo tudi izločanje beljakovin s sečem ter na ta način ledvicam koristijo itd.«

Preberite tudi: Peritonealna dializa – v senci hemodializnega zdravljenja – ABCzdravja

Število pacientov z AOL, ki potrebujejo dializo, se je v času pandemije izrazito povečalo

Za konec nas je zanimalo še, ali je epidemija covida-19 kakor koli vplivala na dogajanje na oddelkih za zdravljenje ledvičnih obolenj. »Ker naši pacienti s KOL zdravljenje z dializo preprosto nujno potrebujejo, če hočemo, da imajo kolikor toliko kakovostno življenje, v času pandemije vse naše paciente zdravimo popolnoma enako, kot če covida-19 ne bi bilo,« se nasmehne dr. Ekart. »Pacienti, ki jih zdravimo s trebušno dializo, se, tudi s pomočjo najnovejšega sistema za avtomatizirano peritonealno dializo, tako ali tako zdravijo v domačem okolju. In ker ta aparat podatke o zdravljenju vsak dan samodejno pošilja v oblak (t. i. telemedicina), imamo zdravniki možnost sprotnega vpogleda v pacientovo stanje. Takšni pacienti morajo dializni center obiskati zgolj enkrat mesečno.

Ko hemodializni pacienti pridejo v bolnišnico, jih razvrstimo v bodisi rdečo cono za okužene z virusom SARS-CoV-2, bodisi v belo cono. In delo poteka nemoteno. Je pa res,« poudari dr. Ekart, »da se je v času pandemije število pacientov z AOL, ki potrebujejo dializno zdravljenje, občutno povečalo. Približno 200 pacientov s covidom-19 se v naših bolnišnicah trenutno zdravi v intenzivnih enotah in pri približno polovici teh se pojavi AOL. Med to polovico jih približno 20 % potrebuje zdravljenje z dializo. Kar je skrb zaskrbljujoče, je to, da je med temi pacienti smrtnost izjemno visoka, nadpovprečna, in sicer znaša od 30 do 50 %.«

ABC

A Naše ledvice dnevno prečistijo do 180 litrov krvi.

B Do leta 2040 naj bi se kronična odpoved ledvic povzpela na peto mesto med vzroki za prezgodnjo smrt.

C Kronična odpoved ledvic je zahrbtna bolezen.