Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
»Približno vsaka peta nosečnost se konča s spontanim splavom do dvajsetega tedna nosečnosti. Mnogokrat se dogodi, da ginekolog med pregledom povsem naključno odkrije, da nosečnost ni uspešna, tudi pri nosečnicah, ki nimajo nobenih znakov, da se je spontani splav začel,« nam je razložila asist. Kristina Drusany Starič, dr. med.
Pri številnih ženskah se tako sprva pojavi le bolečina v spodnjem delu trebuha, krvavitev, medtem ko pri poznejših spontanih splavih lahko opazimo tekoči izcedek, ki je posledica razpoka plodovih ovojev. Vzroki za njegov nastanek največkrat kljub napredni znanosti ostajajo neznanka. Med najpogostejše tako uvrščamo kromosomske nepravilnosti, pri katerih je razvoj otroka nemogoč.
Te naj bi bile po nekaterih podatkih vzrok za kar 20–50 odstotkov vseh zgodnjih spontanih splavov. Že od samega začetka razvoja zarodka ne poteka normalno in ta ne more preživeti. Kromosomske pravilnosti največkrat nastanejo povsem naključno. »S preimplantacijsko genetsko diagnostiko v postopkih zunajtelesne oploditve lahko pri določenih skupinah žensk in moških določamo kromosomske nepravilnosti pri zarodku, vendar se jih ne da preprečiti.
S tem lahko izberemo zarodek, ki nima določene bolezni. V nekaterih državah s takim postopkom celo izbirajo spol otroka, kar je za mnoge etično sporno,« doda specialistka ginekologije. Kljub temu da ne moremo preprečiti kromosomskih nepravilnosti, lahko ženske z zdravim načinom življenja vsaj zmanjšajo verjetnost za njihov nastanek.
V prvih tednih nosečnosti lahko na splav vplivajo tudi hormonske težave, po tem s tvorjenjem hormonov prične posteljica, kar zmanjša možnost za neuspešno nosečnost zaradi neravnovesja hormonov. »Nekateri znanstveniki so dokazali, da zmanjšane koncentracije progesterona lahko povzročijo spontani splav.
Vedeti moramo, da je večina splavov povezana z drugimi vzroki in ne z nižjimi koncentracijami progesterona, tako da zdravljenje s progesteronom v teh primerih ne zmanjša verjetnosti splava,« pojasnjuje sogovornica. V primeru nizke ravni progesterona sicer zdravniki pogosto predpišejo progesteronske preparate, vendar jasnih dokazov za njihovo učinkovitost v zgodnji nosečnosti za enkrat še ni.
Zaradi nenormalnih koncentracij hormonov v krvi se oplojeno jajčece ne more ugnezditi in razviti. Večja verjetnost za nastanek spontanega splava se tako pojavi pri ženskah z motnjami izločanja ščitničnih in nadledvičnih hormonov ter tistih z neurejeno sladkorno boleznijo. Podobno se zgodi tudi pri ženskah s povečanimi koncentracijami prolaktina v krvi.
Do spontanega splava lahko privede tudi neobičajna oblika maternice ali oslabljen maternični vrat. Ta dva dejavnika sta ključna predvsem v drugem trimesečju, v času plodove rasti. »Anatomske nepravilnosti rodil predstavljajo predvsem prirojene napake maternice, kot so na primer dvoroga maternica ali maternica s pregrado,« opiše asist. Kristina Drusany Starič, dr. med.
Če se zarodek ugnezdi ravno v predel pregradne stene, se splavu le s težavo izognemo. Ni popolnoma jasno, v primeru katerih pregrad je nevarnost za spontani splav večja, pri ponavljajočih splavih pa je odstranitev pregrade na mestu. Pogosto so vzrok lahko tudi miomi, če zaradi položaja in velikosti vplivajo na obliko maternične votline in uspešnost nosečnosti.
Številni viri naštevajo tudi prekratek ali prešibek maternični vrat, ki ne more zadrževati nosečnosti v poznejših tednih, vendar je ta le redko vzrok za spontani splav v zgodnji nosečnosti. Prekratek maternični vrat je najpogosteje posledica kirurških posegov na materničnem vratu.
Nepravilnosti lahko privedejo do prezgodnjega poroda, nekatere tudi do odmrtja zarodka, prav zato so pregledi pri ginekologu bistvenega pomena. Ta nam namreč svetuje in nas po potrebi napoti h ginekologu kirurgu, ki tako nepravilnost odpravi.
»Z raziskovanjem človekovega imunskega odziva so ugotovili, da se v času nosečnosti materin imunski sistem spremeni tako, da materino telo zarodka in ploda ne zavrne ter dovoli, da v njej raste. Če se to ne zgodi, pride do zavrnitve nosečnosti in spontanega splava.
Vzroki za tako delovanje imunskega sistema so različni,« pojasnjuje specialistka ginekologije. Eden od takih avtoimunskih obolenj je antifosfolipidni sindrom, ki je povezan s težavami v nosečnosti, kot so preeklampsija, tromboze, avtoimuna trombocitopnija, zmanjšana rast ploda in spontani splav ter mrtvorojenost.
Nosečnost lahko ogrozijo tudi številne okužbe in bolezni, ki privedejo do spontanega splava. Posebej bodite pozorne na okužbe, ki neposredno prizadenejo maternico, pa tudi na bolezni, kot so sifilis, malarija in toksoplazmoza. Slednjo povzroča znotrajcelični zajedavec, okužimo pa se lahko z zaužitjem premalo kuhanega ali pečenega mesa, neumitega sadja, nevarne prenašalke pa so tudi mačke. Okužene kosmatinke zajedavce prenašajo z iztrebki, zato morajo biti noseče lastnice mačk še posebej pazljive.
»Spolno prenosljive bolezni in bakterijska vaginoza ter listerija, ki jo najdemo v nepasteriliziranem mleku in mlečnih izdelkih, ter salmonela, ki jo najdemo v mesu ter nekuhanih jajcih, so dejavniki tveganja za spontani splav. Razen prirojenih nepravilnosti so bile včasih pogost vzrok tudi rdečke. Ker je večina žensk v rodnem obdobju cepljenih proti rdečkam, so v današnjem času le redko povzročiteljice,« odnos bolezni in okužb do nosečnosti pojasnjuje sogovornica.
Pozorne bodite tudi na bolezni, kot so norice ali peta bolezen. Pri ženskah, ki v zgodnji nosečnosti prebolevajo to virusno bolezen, lahko v petih odstotkih privede tudi do splava. Veliko tveganje lahko povzroči tudi sladkorna bolezen.
V prvih 13 tednih nosečnosti lahko previsoka raven sladkorja povzroči tveganje za nepravilen razvoj organov. V zadnjem času je sicer zelo pogosto zdravljenje z zdravili proti sladkorni bolezni tudi pri bolnicah s policističnimi jajčnikih, saj se izid nosečnosti na tak način izboljša. Na spontani splav vpliva tudi starost nosečnice, saj se s starostjo verjetnost za splav povečuje.
»V starosti nad 35 let je verjetnost za spontani splav večja, še posebej po 40. letu,« pojasni specialistka ginekologije, medtem ko nesreče in padci v večini ne privedejo do splava, saj je plod v zgodnji nosečnosti dobro zavarovan, nevarnost se poveča le ob hujših nesrečah.
Najpogostejši vzrok za spontani splav so kromosomske bolezni. Drugi vzroki so lahko jemanje določenih zdravil, izpostava toksinov iz okolja, infekcije, hormonske težave, težave z imunskim sistemom, anatomske nepravilnosti maternice, nezmožnost rumenega telesca, da vzdržuje nosečnost …