Iščite po prispevkih
Avtor: Katja Mohorič
Pri ženski se lahko poruši občutljivo hormonsko ravnovesje zaradi telesnih ali čustvenih faktorjev, tekom življenjskega ciklusa pa sta tem spremembam najbolj izpostavljeni dve obdobji: čas odraščanja in nekaj let pred menopavzo. V tem času je produkcija hormonov estrogena in progesterona nekoliko neenakomerna, saj se estrogen proizvaja v nekoliko večjih količinah kot progesteron. Pri mladoletnicah se to pojavi zato, ker je estrogen edini hormon, ki ga izločajo jajčniki, preden dozore, izločajo pa tudi progesteron. Pri starejših ženskah, ki se bližajo menopavzi, pa se dogaja ravno nasprotno: starajoči se jajčnik preneha proizvajati progesteron. Posledica je relativno velika količina estrogena, ki lahko povzroča neredne krvavitve. Med ostalimi vzroki za hormonsko neravnovesje so še stres, bivanje v neznanem mestu, novo službeno mesto, hudi osebni ali družinski problemi in podobno.
Izvenciklične krvavitve so pogost stranski učinek kontracepcijskih tabletk, zlasti mini tabletk. Ponavadi se pojavljajo v prvih mesecih jemanja ali kadar ženska pozabi vzeti tableto. Krvavitev se pojavi zaradi tega, ker je potrebno kar nekaj časa, preden hormoni, ki jih tableta vsebuje, popolnoma nadzorujejo ovulacijo. Vzrok za občasne krvavitve je lahko tudi nedavno vstavljen maternični vložek. Če težave ne minejo same od sebe, ginekolog najpogosteje zamenja kontracepcijske tabletke. Vzroki za nenormalne krvavitve so sicer zelo različni: miomi so običajno povezani z močnimi in bolečimi menstruacijami, ženske, ki se bližajo menopavzi, imajo redkejše, a močne krvavitve, kar je posledica slabšanja funkcije jajčnika, polipi maternične sluznice, zadebeljena sluznica in tudi rakaste spremembe.
Ginekolog zato pri pregledu najprej ugotovi, od kod izvira krvavitev. Naredijo še ultrazvočno preiskavo, ki je pogosto že kar diagnostična metoda, nato pa se glede na ugotovitve odločijo za ukrepanje: hormonsko zdravljenje, čiščenje maternične votline, operacijo ali kaj drugega. S preiskavo tudi ugotovijo oziroma izključijo nosečnost. Krvavitve pri starejših ženskah, ki že več let nimajo menstruacije, so vedno patološke, pogosto tudi posledica raka maternične sluznice. Vendar pa je pri tej vrsti raka krvavitev zgodnji znak bolezni, tako da za ozdravitev ponavadi zadostuje odstranitev maternice.
Ginekologi uporabijo izpraskanje maternice tudi kot terapevtski ukrep, s katerim dokončajo nepopoln splav, da preprečijo ali zaustavijo krvavitev ter posledično infekcijo. Pri nepopolnem splavu ostanejo namreč v maternični votlini deli jajca, ki jih je treba odstraniti.
V zadnjem času opravijo ginekologi izpraskanje maternice pogosteje kot katerokoli drugo operacijo, ker z njo diagnosticirajo in pozdravijo marsikatero ginekološko bolezen. Najprej izvedejo razširitev ali dilatacijo kanala materničnega vratu, ki ga postopoma razširijo. To naredijo tako, da vdevajo v kanal vedno debelejše t.i. Hegarjeve palčke. V fazi kiretaže ali abrazije dajo skozi razširjen kanal materničnega vratu v maternico poseben inštrument, podoben žlički, ki se imenuje kireta ali strgalka. Z njo ostrgajo maternično sluznico.
Z drugim instrumentom, ki se imenuje dvozoba prijemalka, operater prime sprednjo ustnico materničnega vratu in jo povleče navzven. Odvisno od potrebe se opravi eden ali oba postopka hkrati. Za izpraskanje je potrebna minimalna anestezija, ponavadi blaga splošna, lokalna ali spinalna. Operacija traja približno petnajst minut in za ženske običajno ni neprijetna.
Okrevanje po tem posegu je skoraj takojšnje. Ženska ima majhno krvavitev iz nožnice in blage krče v podtrebušju nekaj ur, vendar redko cel dan. Z delom lahko prične že po enem ali dveh dneh. Po enem do dveh tednih večina ginekologov odobrava tudi spolne odnose, izplakovanje nožnice in uporabo nožničnih tamponov. Običajno se prvo mesečno perilo po izpraskanju pojavi prej ali pozneje kot ponavadi. Prva kontrola po operaciji je potrebna že nekaj dni po operaciji. Na njej ženska z zdravnikom pregleda rezultate analize operacije.
Po izpraskanju je manj komplikacij kot po katerikoli drugi operaciji. Največja resna komplikacija je vnetje organov male medenice. To se pojavi predvsem tedaj, če je bilo izpraskanje izvedeno ob vnetih rodilih. Zaradi tega je treba spolno prenosljivo bolezen in vse druge infekcije maternice, jajcevodov in jajčnikov popolnoma pozdraviti pred izpraskanjem maternice. Če po izpraskanju maternice nastopijo težave, moramo zdravniku takoj sporočiti vse znake infekcije medeničnih organov. Na primer bolečine v podtrebušju, povišana telesna temperatura ali smrdeč nožnični izcedek. Resnejše komplikacije, npr. krvavitev zaradi poškodbe maternice, so redke.
V ZDA ocenjujejo, da se vnetje v 75 % pojavi kot posledica spolno prenosljive bolezni. V večini primerov gre za okužbo z gonokoki in s klamidijo, v ostalih primerih pa se težava pojavi kot posledica poroda, splava ali operacije na notranjih spolovilih. Vnetje se ponavadi prične z gonoroičnim vnetjem materničnega vratu, ki se nato širi v maternično votlino in dalje proti jajcevodom. Gnoj lahko ostane v jajcevodu ali pa se razlije proti jajčniku. Posledica so zarastline in brazgotine v jajcevodih in njihovi okolici. Ženska čuti bolečino v medenični votlini, ki se ponavadi pojavi teden dni po menstruaciji, prav tako nožnični izcedek in povečana telesna temperatura.
Infekcija je najpogostejša po perilu, ko je maternični vrat odprt in olajša gonokokom in drugim bakterijam potovanje v maternično votlino in od tam dalje. Če je vnetje hudo ali zdravljenje nepravilno, je možnost trajnih okvar jajcevodov in sterilnosti večja. Vnetje je tudi delni vzrok za naraščanje števila zunajmaterničnih nosečnosti. Tudi to infekcijo se zdravi z antibiotiki, vendar vse ne reagirajo takoj in so včasih potrebna močneje delujoča zdravila. Tedaj je tudi potrebno zdravljenje v bolnišnici.
A Izpraskanje maternice je potrebno, da se ugotovi razlog ženskih težav ter da se jih odpravi.
B Sam postopek ni neboleč, vendar ga večina žensk dobro prenese.
C Po izpraskanju maternice gre ženska čez dan ali dva že v službo.