V primerjavi s preteklimi obdobji je danes rizičnih nosečnosti več, vendar so zaradi napredka medicine obravnavane veliko bolje, manj je tudi smrtnih izidov. Zaradi drugačnega načina življenja je vedno več žensk, ki se za prvo nosečnost odločijo po tridesetem letu. V večini primerov je to glavni vzrok, da je rizičnih nosečnosti več.

»Včasih je bilo malo nosečnosti, za katere smo dejali, da so rizične in z njimi je moralo biti res nekaj narobe. Zdaj se je ta termin razširil in je zaradi različnih vzrokov rizičnih  veliko več nosečnosti, vendar so zaradi boljše obravnave nosečnic tudi rezultati boljši,« pravi dr. Tanja Jordan, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo v Postojni.

Avtor: Katja Mohorič

»Rizične niso tiste nosečnice, ki se za to proglasijo same, ampak se tako odloči njihov ginekolog. Danes se med nosečnostjo res pojavlja več težav; mogoče zaradi načina življenja, mogoče smo ženske bolj pomehkužene ali pa gre za kombinacijo vsega. Vse več žensk se odloča za nosečnost bistveno kasneje kot včasih. Telo pri 35. letih je drugačno kot pri 20. in zmore manj. Prav tako je pri starejših ženskah več možnosti, da že imajo sladkorno bolezen, visok krvni tlak ali kakšno drugo kronično bolezen. Rekla bi, da je rizičnih nosečnosti več, vendar se na srečo končajo bolje,« pravi dr. Jordanova. Postopki moderne medicine danes omogočajo boljše vodenje in izid rizičnih nosečnosti. Hkrati pa večajo število rizičnih nosečnosti, ker omogočajo, da zanosijo in donosijo zdravega otroka ženske, ki ga včasih zaradi svojega bolezenskega stanja ne bi mogle.

»Rekla bi, da je rizičnih nosečnosti več, vendar se na srečo končajo bolje.«

Kaj je rizična nosečnost?

Rizična nosečnost je nosečnost, pri kateri je potreben boljši nadzor nad nosečnostjo zaradi dejavnikov, ki ogrožajo njeno zdravje ali zdravje še nerojenega otroka. Običajno gre za nosečnice, starejše od 35. ali mlajše od 18. leta, za nosečnice, ki so imele kakšne kronične bolezni, ki so imele probleme že v prejšnjih nosečnostih, bile noseče več kot štirikrat, so imele spontane splave, prezgodnje porode ali pa imajo način življenja, ki jih ogroža: imajo zelo težko delo, živijo v življenjskih razmerah, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihovo in otrokovo zdravje.

Kako preživeti obdobje nosečnosti?

Z bistveno večjo skrbjo s strani ginekologov in njihovo lastno skrbjo zase: da se držijo navodil ginekologa in skušajo živeti po splošnih pravilih zdravega življenja. Če so že znani omenjeni dejavniki tveganja, je pomembno, da pridejo na prvi pregled čim prej oziroma vsaj do osmega tedna. Nato se nosečnost spremlja od samega začetka, da se lahko pravočasno opazi, če se dogaja karkoli neugodnega. Če opravljajo kakšno obremenilno službo, gredo ženske ponavadi v bolniški stalež. Pri njih so tudi pregledi pogostejši oziroma se jih pregleduje strogo na štiri tedne; proti koncu tudi enkrat ali večkrat na teden, glede na to, kaj se z nosečnostjo dogaja.

Kakšne nevarnosti obstajajo za plod in mamo?

To je odvisno od težav, ki jih ima nosečnica. Če je nosečnost tvegana zaradi zdravstvenih težav, je v zgodnjem obdobju vedno možnost spontanega splava. Če otroku kaj škodi že kmalu po zanositvi, pride do spontanega splava v prvem trimesečju oz. pojava nekaterih prirojenih nepravilnosti pri otroku. Tega je danes več kakor včasih.  Če ima ženska prvo nosečnost v kasnejšem obdobju, obstaja nevarnost prezgodnjega poroda, pojava prirojenih ali genetskih nepravilnosti pri otroku in ostalih nepravilnosti, kot je na primer možnost, da otrok raste preslabo ali prehitro, kar sproži tudi druge težave.

Poslabšanje bolezni

Pri mami se lahko poslabša njena osnovna bolezen. Nosečnost predstavlja za organizem in telo veliko obremenitev, tudi če je ženska zdrava; pri ženskah, ki že imajo kakšne osnovne bolezni, pa je obremenitev telesa še toliko večja. To se najpogosteje vidi pri srčni bolezni ali bolezni ledvic. »Funkcija teh organov se lahko tako poslabša, da z naše strani svetujemo prekinitev nosečnost, da lahko ohranimo mamino zdravje v največji možni meri,« pojasnjuje dr. Jordanova. Med nosečnostjo se lahko pojavi tudi kakšna nova bolezen, na primer sladkorna, ki prav tako dodatno obremeni telo in zahteva zdravljenje. 

Pojav novih bolezni

Pogosto se pojavijo tudi sistemske bolezni vezivnega tkiva ali revmatične bolezni, pri katerih gre za avtoimunske motnje, ki se med nosečnostjo praviloma poslabšajo; skleroza multipleks ali druga nevrološka obolenja, ki ponavadi nastopijo v rodni dobi. Prav tako je treba biti pozoren na dvig krvnega tlaka, ki se v nosečnosti običajno še poviša, lahko privede do za nosečnost značilnega bolezenskega stanja t.i. gestoze, ki ga je potrebno intenzivno zdraviti in po potrebi prekiniti nosečnost. Poveča se nagnjenost k tvorbi krvnih strdkov, saj je sposobnost strjevanja krvi v nosečnosti večja. Ženskam, ki so imele težave že pred nosečnostjo, je potrebno izvajati stalno kontrolo, zaščito z dodatnimi zdravili in hitro reagirati, če je potrebno, sicer lahko nastanejo hude komplikacije.

Zanositev izven maternice

Možna je tudi zanositev izven maternice, ki je lahko hudo obolenje in vodi, če se ga ne prepozna pravočasno, do smrti ženske. Pri tem se oplojeno jajčece namesto v maternici vgnezdi nekje drugje v trebušni votlini, najpogosteje v jajčnikih ali jajcevodu. Nekaj časa raste in ko pogoji niso več ugodni, odmre. To lahko povzroči hudo krvavitev v trebušno votlino. »To je ponavadi težko prepoznati. Ženska se počuti slabo, ne ve zakaj in lahko pride do zdravnika prepozno. Takih situacij je danes na srečo bolj malo, ker pridejo ženske k nam večinoma dovolj zgodaj, da izvenmaternično nosečnost odkrijemo, še preden pride do hujših posledic. Ponavadi je potreben operativni poseg in odstranitev nosečnosti, kjerkoli že je,« pojasnjuje dr. Jordanova.

Kako si ženske lahko pomagajo same?

»Najbolj pomembno je to, da zanosijo, vsaj kolikor se da, načrtovano,« poudarja dr. Jordanova. »Tako lahko začnejo že prej jemati folno kislino. Če ima ženska kakšno kronično bolezen, naj zanosi v primernem času, da se ji bolezen ne poslabša, in naj uredi v življenju vse kar lahko, da si potem lahko vzame čas za nosečnost, kar je v današnjem času sicer vedno težje. Med nosečnostjo naj vsaka poskrbi za čim boljši potek nosečnosti: zdravo življenje, izogibanje stresu, čim bolj urejene družinske razmere, redne obiske pri ginekologu, predvsem pa upoštevanje naših navodil, ki so prilagojena tistemu, kar se dogaja.«

Prehrana, gibanje

Med nosečnostjo je zelo pomembno, da pijemo zadosti tekočine. Če pride do pomanjkanja določene snovi (na primer železa), je potrebno dodati določene preparate. »Če je hrana dobra in če se ženski posamezna živila ne uprejo, ni potrebno prehrani ničesar dodajati,« pravi Jordanova. »Upošteva naj le pravila zdrave prehrane: čim manj maščob in sladkarij, čim več sadja in zelenjave. Če ženska ni vegetarjanka, je priporočljivo, da v prehrano vključi vsak dan meso ali rumenjak, ki sta glavna vira železa za nosečnice.« Če ni nevarnosti prezgodnjega poroda, svetujejo zmerno gibanje, telovadbo za nosečnice in krajše sprehode večkrat na dan.

Dobrodošli nasveti

Zelo težko je povedati nekaj na splošno, ker je vsaka nosečnost lahko tvegana zaradi drugih stvari in je zato tudi nasvet drugačen, pravi dr. Jordanova. »Če se začne maternica odpirati predčasno, svetujemo čim manj gibanja, počitek in zmerno prehrano. Pri boleznih svetujemo redno jemanje zdravil, redne kontrole in reakcijo na vsako težavo, ki bi se pojavila poleg že tistih znanih. Spremljati je potrebno plodove gibe, krvni tlak, kakršnokoli otekanje ali druga odstopanja ter da ne čakajo, da bo bolje, ampak da pridejo pravočasno do zdravnika.« Sicer pa naj se ženska obnaša čim bolj normalno, tudi če gre za tvegano nosečnost. O sebi naj ne razmišlja, da je bolna, ampak da potrebuje njena nosečnost malo več skrbi, vendar da je še vedno»normalna«.

Kakšen je porod pri rizični nosečnosti?

Če je ženska rizična nosečnica, ima zaradi tega nekaj več možnosti, da bo rodila s carskim rezom, ni pa to nujno. Običajno porodničarji porod rizičnih nosečnic manj prepuščajo naključju in naravnemu poteku dogodkov. »Pri prvi nosečnosti običajno ne veš, kako bo šlo in čakaš na naravo, da bo naredila svoje, sploh če je ženska zdrava. Če pa veš, da je nekaj narobe, si ne upaš čakati dolgo,« pravi dr. Jordanova in ob zaključku dodaja, da si želi, da ženske ne bi razmišljale v smislu, da morajo do 35. leta uživati in šele potem imeti otroke. »Mislim, da je še vedno najbolj ugoden čas za rojevanje med 20. in 25. letom in da bi morala biti večina prvih otrok rojenih takrat, ne glede na to, da je življenje danes drugačno kot včasih. Če bi se spremenilo samo to dejstvo, bi bilo rizičnih nosečnosti bistveno manj.«