Miomi so tumorji v maternici. Lahko so različno veliki. Vsak miom ni vedno nevaren za zdravje, še posebej, če je majhen. Miom se lahko ob večjem izločanju hormona estrogena zelo poveča. Zato ga je oz. če jih je več, treba odstraniti.

Avtor: Katja Mohorič

Kaj je miom?

Miom je benigni tumor maternice in je sestavljen iz mišičja in veziva. Najpogosteje nastane v materničnem mišičju, na zunanji ali notranji strani maternične stene. Lahko visi tudi na peclju. Njegova velikost, oblika in namestitev so lahko zelo različne, različni so tudi simptomi miomov. Dostikrat ga je težko ali nemogoče razlikovati od povečanega jajčnika. Miom je lahko en sam, lahko jih je več, lahko so si zelo različni glede na velikost in hitrost rasti. Nekateri potrebujejo več let, da zrastejo do velikosti graha, drugi lahko dosežejo premer 75 mm v nekaj letih. Približno 20 % žensk, starih nad 30 let, ima miome. Miom je ponavadi tudi glavni vzrok za abnormalno povečanje maternice in najpogostejši razlog za odstranitev maternice.

Kdaj se miomi pojavijo?

Miomi se najpogosteje pojavijo pri ženskah, v starosti med 35. in 45. letom. Zrastejo ali se povečajo pod vplivom estrogena v nosečnosti, prav tako se lahko pojavijo pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, ali pri ženskah, ki jemljejo estrogene zaradi težav v menopavzi. Ko se produkcija estrogenov po menopavzi preneha, se ponavadi zmanjšajo tudi miomi. Manj kot eden na 200 miomov postane maligen oziroma rakotvoren. Zaradi miomov povečana maternica najverjetneje ni posledica maligne rasti, če ni nerednih krvavitev in če ne raste prehitro.

Kakšni so bolezenski znaki?

Veliko žensk z miomi sploh nima nobenih težav, še zlasti, če so majhni. Tiste ženske, ki opažajo težave, imajo včasih močne, dolgotrajne in boleče menstruacije. Velike miome otipljemo kot trde, neboleče bule v podtrebušju. Če pritiskajo na mehur, lahko ovirajo mokrenje, zaradi česar je mehur težje izprazniti, včasih so boleči tudi spolni odnosi. Čeprav miomi običajno ne delajo težav, pa lahko veliki miomi povzročajo kronične bolečine v hrbtu, bolečine v mali medenici in hude ali dolgotrajne menstruacije. Če se miomi nahajajo v maternični votlini pod sluznico, lahko povzročajo neplodnost, ponavljajoče se splave in predčasne porode.

Miome odkrije ginekolog med rutinsko ginekološko preiskavo. Maternica je večja in neravne površine. Ko zdravnik ugotovi nepravilnost, naredi preiskave, da miom lokalizira in da najde mogoče še kakšnega. V ta namen napravi preiskavo z ultrazvokom, preiskavo za raziskovanje tumorjev jajčnikov in maternice, preiskavo za ugotavljanje submukoznih miomov ter redni rentgenski pregled trebuha. Miomi so različnih vrst: pecljat miom, ki zraste na maternični površini, miom v maternični votlini pod sluznico, miom v materničnem ostenju.

Miom lahko postane nevaren

Včasih se miom, ki visi v maternici na peclju, zasuče. Njegov krvni obtok se pretrga, miom pa začne odmirati. Ta torzija mioma povzroči v spodnjem delu trebuha nenadno hudo bolečino, sam miom pa je treba kirurško izrezati. Miom lahko postane tako velik, da ovira zanositev. V nekaterih primerih se med nosečnostjo hitro veča in povzroča bolečine, izzove splav ali pa ovira porod.

Kako poteka zdravljenje?

Miomov, ki ne povzročajo težav, ni treba zdraviti, še posebej, če so majhni, vseeno pa je treba redno hoditi k zdravniku na preiskave. Ugotovil bo, ali miomi rasejo ali ne. Pri ženskah, starih nad 45 let, se pričnejo miomi manjšati in lahko popolnoma izginejo. Če miomi povzročajo dolgotrajna in močna mesečna perila ali če so tako veliki, da ovirajo zanositev, je potreben obisk ginekologa. Če je potrebno, napoti žensko po pregledu v bolnišnico na dodatne preiskave in izpraskanje ali pa samo na potrditev prisotnosti miomov in izključitev druge bolezni maternične sluznice. 

Operacija miomov

Zdravila, ki bi skrčilo miome, še ni. Pri ženskah, pri katerih je miom manjši kot pest, operacija ni potrebna, morajo pa hoditi na redne ginekološke preiskave vsakih 6 mesecev, da se ugotavlja hitrost rasti, saj je hitra rast posledica maligne spremembe. Če povzročajo miomi kronično ali hudo bolečino ali krvavitev, je potrebna operacija.

Običajni razlogi za operacijo so:

• stalne hude menstruacije, ki so pogosto združene s slabokrvnostjo, kljub izpraskanju maternice,
• stalne bolečine v hrbtu,
• hudi krči ob menstruaciji,
• rast mioma pri ženski, ki ne jemlje kontracepcijskih tablet ali drugih zdravil, ki vsebujejo estrogen,
• kadar imamo opravka z res velikimi miomi (10–12,5 cm premera ali več), ko je maternica velika kot pri 12-tedenski nosečnosti ali celo večja,
• če diagnoza ni zanesljiva, ker ni mogoče razlikovati med tumorjem maternice in tumorjem jajčnika,
• brezsimptomni miomi, ki so večji kot moška pest ali ki hitro rastejo.

Izrez mioma

Miomektomija je bolj konzervativen postopek, ki se opravi v primeru, če je ženska mlajša in če gre za en sam izoliran miom, ki ne zavzema velikega dela maternične stene. Če ženska po posegu zanosi, je zaradi miomektomije in posledičnega oblikovanja maternice včasih potreben carski rez. V nasprotnem primeru je porod, ki poteka po naravni poti skozi nožnico, tvegan. Po miomektomiji se miomi lahko ponovijo in zopet je potrebna operacija maternice. V tem primeru opravijo histerektomijo (izrez maternice) kot dokončno terapijo. Jajčnike lahko pustijo, ker jih miomi ne prizadenejo.

Izpraskanje maternice

Izpraskanje maternice je operacija, pri kateri se kanal materničnega vratu razširi, tako da se lahko izpraska maternična sluznica. Ta poseg ponavadi opravijo zato, da bi ugotovili vzrok močnih menstruacij, da bi pretrgali nosečnost ali dokončali nepopolni splav. Operacija poteka pod splošno anestezijo: s kovinskimi paličkami razširijo vratni kanal, maternično sluznico izpraskajo s strgalko, izpraskano tkivo pa pošljejo v laboratorij za tkivno preiskavo. Operacija traja od nekaj minut do največ pol ure. Po operaciji ima ženska običajno nekaj dni krvavitve, lahko se pojavijo tudi bolečine v spodnjem delu trebuha in križu. Ponavadi je iz bolnišnice odpuščena čez dan ali dva. Nekaj časa ne sme imeti spolnih odnosov in vlagati tamponov v nožnico. Po nekaj dneh je že lahko normalno dejavna.

• Odstranitev  maternice

Do tega posega pride najpogosteje pri ženskah, ki so imele številne ginekološke bolezni in ki so že v menopavzi. Včasih jo izrežejo z jajčniki in jajcevodi vred. Izrez maternice se lahko opravi na dva načina. Najpogosteje napravijo rez skozi sprednjo trebušno steno, včasih pa, kar se zgodi redkeje, prerežejo konec nožnice, potem pa skozi nastalo odprtino izrežejo maternico. Slepi konec nožnice zašijejo. Vsaka od obeh operacij traja približno 1 do 2 uri, prav tako pod splošno anestezijo. Po operaciji ima ženska v trebušnem rezu običajno drenažno cevko, iz nožnice pa nekoliko krvavi. To lahko traja nekaj dni. Dan po operaciji že lahko vstane in začne hoditi, po 7–10 dneh gre lahko iz bolnišnice domov. Rekonvalescenca traja od dveh tednov do dva meseca, odvisno od splošnega zdravstvenega stanja. Če ženska še ni v menopavzi, ji izrez jajčnikov povzroči zgodnjo menopavzo.

»Približno 20 % žensk, starih nad 30 let, ima miome.«

»Če se nahajajo miomi v maternični votlini pod sluznico, lahko povzročajo plodnost, ponavljajoče se splave in predčasne porode.«