Iščite po prispevkih
Avtor: K.A.
Pri bolnikih z obolelimi ledvicami je treba omejiti predvsem vnos beljakovinske hrane. Minimalen vnos beljakovin naj bi znašal 0,6–0,8 g/kg TT/dan. Z omejevanjem beljakovin omejimo nastajanje odpadnih produktov, saj pri presnovi beljakovin namreč nastaja urea, ki se pri bolnikih z boleznimi ledvic kopiči v telesu.
Izločiti je treba tudi živila z veliko kalija (kot npr. banana, kivi, suho sadje, špinača, krompir) in natrija (slana živila). Kalij se vsrka iz hrane skozi tanko črevo in se izloča s sečem. Pri odpovedi ledvic se izločanje kalija s sečem zmanjša, zato je treba količino kalija v prehrani omejiti.
Pri pripravi zelenjave je priporočljivo uporabljati postopek kuhanja v veliki količini tekočine, kar do 30 % zmanjša vsebnost kalija v zelenjavi.
Priporočljivo je tudi omejiti živila z veliko kalcija in fosforja, ki ju najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, ter omejiti količino zaužite tekočine.
Bolezni ledvic privedejo tudi do čezmernega zadrževanja natrija v telesu ali do prevelike izgube iz telesa. Če se natrij zadržuje v telesu, se v njem zadržuje tudi voda, kar privede do oteklin (edemov) in do zvišanja krvnega tlaka. S slabšanjem delovanja ledvic se zmanjša izločanje fosforja preko ledvic, zato se zviša koncentracija fosfatov v krvi, posledica je tudi znižanje koncentracije kalcija v krvi.
Bolniki z boleznimi ledvic se morajo popolnoma odreči mesnim izdelkom, kot so klobase in ostali suhomesnati izdelki, kavi, bananam, kiviju, suhemu sadju, špinači itd. oziroma vsem živilom, ki so bogata s kalijem. Izločijo naj tudi sol in slana živila (tudi konzervirana živila ali jedi ter predpripravljena živila).
Ledvice vodo iz telesa izločajo v obliki seča. Pri nekaterih ledvičnih boleznih lahko voda zaostaja v telesu, zato pitje vode omejimo na količino izločenega seča. Individualne zahteve so zelo različne, določi pa jih zdravnik, saj so odvisne od stopnje ledvične bolezni. Količino vode omejimo na 1.000–2.000 ml na dan.
Brez pomislekov je treba takoj omejiti natrij oziroma sol, beljakovine in maščobe. Dieta z omejitvijo fosfatov in kalija se pripiše ob napredovanju ledvične bolezni, ko se v krvi poveča koncentracija kalija in fosfatov oziroma odvisno od stopnje bolezni. Zaradi zmanjšanega vnosa kalija moramo v vsakodnevni prehrani omejiti vnos surovega sadja in zelenjave, omejiti pa moramo tudi vnos polnozrnatih živil.
Način priprave hrane je zelo pomemben. Najbolj priporočen postopek toplotne obdelave je kuhanje. S kuhanjem zelenjave se večinoma zmanjša vsebnost kalija za 30 %. Ne priporočamo pečenja hrane, saj se s tem postopkom vsebnost kalija poveča – na račun izgube vode. Priporočljivo je omejiti tudi uporabo maščob.
Ob strogi dieti so po posvetu z zdravnikom in glede na individualno stanje bolnika dovoljeni prehranski dodatki. Ti so lahko:
– v obliki enteralnih napitkov;
– dodatek askorbinske kisline v odmerku 50 mg/dan;
– vitamin D z začetnim odmerkom 0,25 ug/2 dneva (ostalih vitaminov, topnih v maščobah, ni treba nadomeščati);
– kalcij v odmerku 2 g/dan;
– železo, ki ga je treba dodajati pri zdravljenju ledvične anemije z epoetini;
– pri kronični okvari ledvic pa tudi cink v odmerku 15 mg/dan in selen v odmerku 50–70 ug/dan. Ostalih elementov v sledeh ni treba dodajati.
Bolniki si sami lahko pomagajo z naravnimi dodatki, kot so različne začimbe v omejenih količinah. Uporabijo lahko npr. origano, mleto papriko, poper, peteršilj, ingver, rožmarin itd., z njimi pa tudi zmanjšajo občutek manj slane hrane. Ob upoštevanju vnosa tekočine si lahko pomagajo tudi z zelenimi in drugimi zeliščnimi čaji v omejeni količini.
Prehrana ima zelo velik vpliv na zdravje, zato je pomembno začeti z zdravim prehranjevanjem že v zgodnjem otroštvu – ne le, da ohranimo zdrave ledvice, ampak tudi celoten organizem.
Zelo pomembno je uživanje rednih obrokov (do 5 obrokov na dan), pestra izbira sestavin (sezonsko sadje in zelenjava), uživanje zadostne količine tekočine, omejeno uživanje alkoholnih pijač, omejeno uživanje soli (do 3 g/dan za otroke in 5 g/dan za odrasle) in telesna aktivnost (30 minut srednje intenzivne vadbe dnevno).
Pomemben je tudi način priprave jedi. Omejimo cvrtje in se raje poslužujmo pečenja v pečici, kuhanja v sopari ipd. Odpovejmo se uživanju hitre prehrane, za prigrizke pa raje izberimo sveže in suho sadje. Omejimo tudi pitje sladkih in gaziranih pijač.
September 2013