Veliko mladih mamic se po rojstvu sina spozna z diagnozo fimoze. Beseda prihaja iz grške besede phimos, ki pomeni ustje cevi. O njej govorimo takrat, kadar je kožica na spolnem udu tako zožena, da je ni mogoče potegniti preko glavice. Pri novorojenčkih in majhnih dečkih je navadno normalna in se do pubertete brez zdravljenja popravi.

Avtor: Maja Vičič, dr. med.

Fimoza je stanje pri moških, ko kožice glavice penisa (prepucij) ne moremo potegniti prek glavice penisa. V prvih mesecih življenja pa vse do dveh ali treh let je fimoza normalna, saj ščiti nežno tkivo glavice penisa pred premočnim delovanjem urina in drugimi škodljivostmi. V tem primeru govorimo o fiziološki fimozi. Pri njej je notranji sloj prepucija tesno povezan z glavico penisa, zato ga ne moremo potegniti prek glavice. V prvih letih življenja se te tesne povezave razrahljajo s čiščenjem, poskusi potegov prepucija prek glavice penisa ter erekcijami.

Pri kliničnem pregledu otroka s fiziološko fimozo ni prisotnih znakov vnetja prepucija in glavice penisa, prav tako ne najdemo znakov brazgotinskih procesov.Nekateri strokovnjaki so celo mnenja, da je določena stopnja fimoze normalna do najstniških let. Pri polovici dečkov bi naj izginila sama po sebi do tretjega oz. najkasneje do desetega leta starosti, pri ostalih pa tja do šestnajstega leta starosti, pri čemer gre v večini primerov le za delno fimozo, ko lahko prepucij v določenem obsegu še potegnemo čez glavico penisa.

Bolezensko stanje?

O fimozi kot bolezenskem procesu govorimo takrat, ko se pojavi pri nekom, ki te težave prej ni imel. Sicer pa takšno patološko oziroma nefiziološko fimozo delimo v prirojeno in pridobljeno. Pri prvi je prepucij že od začetka življenja nenormalno zadebeljen in ustvarja zelo ozek prehod za urin, kar pri uriniranju povzroča značilno napihovanje tega predela zaradi nabiranja urina. Sčasoma prihaja zaradi nabiranja izločkov v tem predelu in nezmožnosti dobrega čiščenja do pogostih vnetij, ki ob ponavljanju povzročajo brazgotinjenje lokalnega tkiva, kar še dodatno zoža izhod iz sečnice in otežuje uriniranje.

Pazite na higieno!

Po drugi strani je pridobljena fimoza najpogosteje posledica pomanjkljive higiene in ponavljajočih se določenih okužb in vnetnih procesov na glavici penisa in prepuciju, predvsem v smislu bakterijskih okužb (tudi spolno prenosljive okužbe) ter poškodb, ki sčasoma privedejo do brazgotinjenja tega predela in fimoze. Vnetja prepucija in glavice penisa so pogostejša tudi pri sladkornih bolnikih, ki so zaradi narave bolezni bolj nagnjeni k okužbam. Vzrok za razvoj fimoze so prav tako lahko pogoste kateterizacije sečnega mehurja.

Pri tem posegu, ki ga naredimo zaradi prehodne ali trajne nezmožnosti odvajanja urina, bolniku v sečni mehur preko sečnice vstavimo cevko oziroma kateter. Po dolgotrajnem ponavljanju tega posega lahko sčasoma pride do lokalnih poškodb tkiva in do brazgotinjenja prepucija, kar posledično povzroči fimozo. Pri bolnikih s pridobljeno fimozo se to stanje kljub zdravljenju lahko ponavlja, prav tako pa so zaradi narave stanja lahko pogoste ponavljajoče se okužbe in v skrajnih primerih celo odmiranje lokalnega tkiva v smislu gangrene ter avtoamputacija glavice penisa.

Ali je posredi vedno fimoza?

Preden postavimo diagnozo fimoze, moramo izključiti druga stanja, ki lahko dajejo podobno klinično sliko. Pomisliti moramo na pike žuželk, ugrize in druge poškodbe, na otekline ob preobčutljivostnih reakcijah, otekanje mehkih tkiv, vključno s prepucijem ob splošnem otekanju telesa (npr. pri težji odpovedi delovanja srca in jeter), na bakterijsko vnetje kože in podkožja ter naključno (npr. z dlakami) ali namerno zažetje penisa s tujkom, ki je pri površnem pregledu slabo viden in skrit v gube prepucija.

Bolezenski znaki pri fimozi

Fimoza sama po sebi ponavadi ne dela posebnih težav, razen kadar se temu pridruži vnetje prepucija in morebitna zapora odvajanja urina. Vnetje se kaže z rdečino, otekanjem in bolečino v prizadetem predelu, zapora odvajanja urina pa poleg nezmožnosti odvajanja urina še z naraščajočimi bolečinami nad sramno kostjo oziroma v spodnjem delu trebuha.

Z napredovanjem razvoja fimoze zaradi brazgotinjenja prepucija se pojavijo še bolečine pri erekciji in spolnem odnosu, izločanja krvi z urinom, otekanje in pordelost prepucija, ponavljajoče se okužbe sečnih poti in slab curek urina. Nabiranje izločkov pod prepucijem ob nezmožnosti dobrega čiščenja predela glavice penisa lahko sčasoma privede tudi do rakavih sprememb penisa.

Zdravljenje fimoze

Fiziološka fimoza običajno preide sama in jo zdravimo izključno pri težavah z izločanjem urina in pogostih ponavljajočih se okužbah, ki lahko privedejo do kasnejših zapletov. Staršem dojenčkov in majhnih otrok je treba po natančnem pregledu in izključitvi vzrokov razložiti, da gre za normalno stanje, ki bo sčasoma prešlo samo po sebi.

Prav tako jim je treba svetovati, da pri toaleti prepucij potegnejo le nežno čez glavico penisa, do koder lahko gre, nikakor pa ne na silo, saj to povzroča dodatne lokalne poškodbe nežnega tkiva in brazgotinjenje, ki lahko povzroči še hujše zaplete. V skrajnih primerih lahko pride tudi do parafimoze kožice – kožice, potegnjene nazaj čez glavico uda, ni več mogoče potegniti naprej. Nujno je, da kožico čim prej vrnemo v prvotni položaj, velikokrat je potreben poseg pri urologu.

Zdravljenje nefiziološke oziroma patološke fimoze pa običajno poteka pri urologu. Pred tem je treba pomisliti na oziroma izključiti in zdraviti zgoraj omenjene druge vzroke, ki povzročajo otekanje in vnetje prepucija. Če je vzročno zdravljenje neuspešno oziroma če se stanje slabša in vidimo, da lahko privede do nepopravljivih posledic, napotimo bolnika k urologu.

V večini primerov poleg redne toalete in posebnih vzročnih ukrepov (recimo antibiotično zdravljenje pri okužbah) pride najpogosteje v poštev še lokalno zdravljenje s protivnetnimi zdravili, kot so kortikosteroidi.

Kaj pa kirurgija?

Skrajni ukrep, ki zaradi že omenjenih načinov zdravljenja ni vedno nujno potreben, pa je kirurško zdravljenje. To vključuje različne tehnike, od enostavnih enojnih rezov na določenem predelu prepucija, s katerimi razbremenimo zožitev prepucija, pa vse do obrezovanja ali cirkumcizije, kjer se s krožnim rezom odstrani končni del prepucija, ki ovira povlečenje le-tega čez glavico penisa.

Kirurškega zdravljenja se načeloma poslužujemo šele po puberteti, ker je fimoza ponavadi normalna razvojna različica brez patološkega ozadja. Praksa kaže, da se normalno fiziološko fimozo pogosto opredeljuje kot patološko, zato je bilo v preteklosti narejenih mnogo nepotrebnih operativnih posegov.

Eden redkih razlogov za operativni poseg, kjer v obdobju adolescence ne odlašamo z zdravljenjem, je stanje, imenovano balanitis xerotica obliterans. To je kronični vnetni proces neznanega izvora, čeprav se razvoj bolezni pripisuje določenim nespecifičnim bakterijskim okužbam, avtoimunskim vzrokom in okužbam s humanim papiloma virusom. Končna posledica je brazgotinsko spremenjen in odebeljen prepucij, kar v končni fazi povzroča fimozo.

Preberite več o moških težavah.