Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
Prostata je sekundarna moška spolna žleza. S svojimi izločki prispeva pomemben delež k sestavi semenske tekočine in ima tako pomembno vlogo v reprodukciji, v starejši dobi pa lahko povzroča moškemu velike preglavice. Med bolezni prostate lahko uvrstimo vnetje prostate ali prostatitis, benigno zvečanje prostate in rak prostate. Pri starejših moških, včasih že kmalu po 40. letu, se največkrat pojavi povečana prostata, pri mlajših pa vnetje prostate.
Kateri so vzroki za povečanje, kdaj se to zgodi, kaj povečanje prostate povzroči in kakšne težave se ob tem pojavijo? Po odgovore smo se obrnili na Gregorja Hlebiča, dr. med., spec. urologa. »Povečanje prostate, t. i. benigna hiperplazija prostate, je povezana s staranjem moškega, vendar točnega vzroka še ne poznamo. Pomembnejši vzrok naj bi bila spremenjena koncentracija moškega spolnega hormona testosterona, ki se pojavlja s starostjo, znani pa so tudi drugi dejavniki tveganja: genetika, rasa, kajenje in debelost,« je pojasnil dr. Hlebič.
Do pubertete je prostata majhna, od pubertete naprej vse življenje počasi raste, vendar zaradi tega redko povzroča težave pred 40. letom starosti. Kot izpostavi dr. Hlebič, pa ima po nekaterih podatkih več kot polovica moških po 40. letu že izražene prve težave, imenovane simptomi spodnjih sečil.
»Moški pogosto opazi šibak curek, ki se prekinja in prši, na začetku uriniranja mora počakati, urinira dalj časa in se pri tem napenja. Nekateri moški imajo občutek nuje po uriniranju, pogosteje uriniranjo v manjši količini, imajo dražeč občutek in se ponoči prebujajo zaradi potrebe po uriniranju. Po končanem uriniranju ostaja občutek, da mehur ni do konca izpraznjen, pogosto se pojavlja tudi kapljanje po uriniranju. Omenjeni simptomi se pogosto prekrivajo, tako da imajo moški pogosto več težav hkrati.«
Kaj se zgodi, če bolnik ne pride dovolj zgodaj k zdravniku? »Povečanje prostate ni nevarna bolezen, vendar lahko povzroča resne zaplete, če ostane neprepoznana in nezdravljena. V tem primeru lahko privede do nepopravljivih okvar na sečilih,« poudari dr. Hlebič.
Kot je povedal naš sogovornik, je zdravljenje povečane prostate usmerjeno predvsem v zmanjšanje težav, ki jih imajo moški. »Pri moških, ki spadajo v skupino z večjim tveganjem za napredovanje bolezni, pa z zdravljenjem preprečujemo tudi napredovanje in zaplete.
Moški ob blagih simptomih pogosto posežejo po uporabi prehranskih dopolnil. Pri zdravljenju z zdravili uporabljamo take, ki hitro lajšajo simptome, t. i. zaviralce alfa adrenergičnih receptorjev. Po drugi strani pa pri moških z dejavniki tveganja za napredovanje bolezni uporabljamo zdravila, ki dolgoročno zmanjšujejo prostato in preprečujejo napredovanje, to so t. i. zaviralci 5-alfa-reduktaze.
Ta zdravila delujejo počasi in dolgoročno. Pri nekaterih moških po uvedenem zdravljenju in izboljšanju zaostanejo simptomi polnjenja, dražeči simptomi, nuja po uriniranju in pogosto uriniranje. Pri teh lahko uporabimo tudi zdravila, ki zavirajo krčljivost mehurja ali ga sproščajo. Danes pa je znano, da lahko omenjena zdravila uporabljamo v različnih kombinacijah sočasno, da bi tako kar najbolje zadostili potrebam naših bolnikov. Če se težave ne zboljšajo ali se celo slabšajo, je potrebno kirurško zdravljenje.«
Kirurško zdravljenje poteka v bolnišnici. »Govorimo o operativnem posegu, pri katerem sicer prostate v celoti ne odstranimo, sprostimo pa sečni kanal, ki ga utesnjuje povečana prostata. Poznamo več načinov operacij. Zlati standard je še vedno t. i. transuretralna resekcija prostate – TURP, kjer skozi sečnico s pomočjo električne zanke porežemo in odstranimo del prostate. Za tak poseg lahko uporabimo tudi laser, a manj pogosto.
Pri zelo velikih prostatah je potreben klasičen operativni poseg. Okrevanje je praviloma hitro in bolnik po navadi zapusti bolnišnico prej kot v tednu dni. Uriniranje in curek sta že po odstavitvi katetra boljša, dražeči simptomi pa lahko vztrajajo še nekaj časa. Potrebne so redne kontrole pri zdravniku, v primeru okužbe tudi antibiotično zdtravljenje.
Moškim, ki imajo težave z uriniranjem, zdravniki svetujejo dietni režim. Gregor Hlebič: »Znano je, da lahko nekatera živila težave z uriniranjem poslabšajo, npr. kava in pravi čaj ter alkohol. Bolnikom s težavami priporočamo, da se tem živilom izogibajo oz. zmanjšajo njihov vnos ter ga razporedijo v ustrezni čas dneva.
Pomembna je zadostna hidracija, vendar priporočamo, da moški pitje razporedijo tako, da pijejo več dopoldne, manj popoldan in omejeno zvečer. Tako lahko sami vplivajo na zmanjšanje potrebe po nočnem uriniranju.« Dr. Hlebič še dodaja, naj se moški s težavami izogiba uživanju žganih in gaziranih pijač, prav tako močno začinjene hrane ter poudarja, da je zelo pomembna tudi zgodnja prepoznava težav in ustrezna obravnava. Kljub vse večji splošni informiranosti pa se moški pogosto ne zavedajo resnosti teh težav in se obotavljajo.
»Bolnikom svetujemo, da pridejo na pregled do zdravnika, preden je prepozno. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje namreč vplivata na izboljšanje kakovosti življenja, hkrati pa lahko s pravočasnim in ustreznim zdravljenjem preprečimo dolgoročne zaplete.«
Rak prostate je med rakavimi boleznimi pri moških na prvem mestu. Dokler je rak omejen na prostato, po navadi ne povzroča težav pri uriniranju. Te lahko nastopijo šele, ko se razraste in razširi. V kasnejši fazi, ko napreduje na druge organe, zlasti kosti, povzroča tudi bolečine. Zato, poudarja naš sogovornik, je najpomembnejše zgodnje odkrivanje raka prostate. »Pri tem sta pomembna pregled, ki ga opravi zdravnik, in laboratorijska analiza PSA (za prostato specifični antigen).
Posebej pozorni smo pri moških, ki imajo družinsko obremenitev, to so tisti moški, katerih oče ali brat sta že zbolela za rakom prostate. Na raka prostate pomislimo, kadar pri pregledu prostate skozi črevo zatipljemo zatrdlino. Sum na raka prostate pa postavimo tudi na osnovi povišane vrednosti PSA.
V diagnostiki se v zadnjem času vse več uporablja magnetna rasonanca prostate. Pri utemeljenem sumu je potreben odvzem tkiva, kar opravimo s pomočjo ultrazvoka. Pri tem s posebno iglo odvzamemo vzorce. Tkivo pošljemo na analizo do patologa, ki nato bolezen potrdi ali ovrže in poda ustrezno oceno,« pojasnjuje dr. Hlebič.
Rak prostate se zdravi različno, odvisno od starosti bolnika in stopnje njegove ogroženosti. »V zelo zgodnji fazi bolezni nekatere bolnike le nadzorovano opazujemo. Ti so pod strogo kontrolo in hodijo na redne preglede. Zdravljenje je odvisno od razširjenosti bolezni.
V zgodnji fazi, ko je bolezen še omejena na prostato, uporabimo radikalno zdravljenje. V ta namen bolnika operiramo in odstranimo celotno prostato. Ko se prostata odstrani in če se bolezen pred posegom ni razširila izven nje, je bolnik ozdravljen. Sledijo redne kontrole in spremljanje. Nekatere bolnike tudi radikalno obsevamo.
Pri bolnikih, kjer je rak že razširjen izven prostate, sprva preprečujemo napredovanje bolezni z zdravili. To so zdravila, ki znižajo moški spolni hormon. Kasneje, ko bolezen postane odporna proti odtegnitvi moškega spolnega hormona, pa lahko dodajamo in uporabljamo različna druga zdravila. Pri napredovalih oblikah raka prostate sproti zdravimo in rešujemo tudi simptome oziroma težave, ki jih bolezen prinaša. Naš namen je podaljšati življenje bolnika in poskrbeti, da je ob tem kakovost življenja kar najboljša.«
Mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov BHP (IPSS)
S tem vprašalnikom lahko vsak moški preveri, kakšne so njegove težave s prostato. Ovrednotite odgovore, pri čemer 0 pomeni nikoli, 1 redko, 2 občasno, 3 pogosto, 4 zelo pogosto, 5 vedno.
1. Kako pogosto ste v preteklem mesecu po končanem uriniranju imeli občutek nepopolno izpraznjenja mehurja?
0 1 2 3 4 5
2. Kako pogosto ste v preteklem mesecu morali urinirati pogosteje kot vsaki dve uri?
0 1 2 3 4 5
3. Kako pogosto ste v preteklem mesecu opazili prekinitve v curku urina med uriniranjem?
0 1 2 3 4 5
4. Kako pogosto ste v preteklem mesecu imeli težave, da ste zadržali urin, potem ko ste začutili potrebo po uriniranju?
0 1 2 3 4 5
5. Kako pogosto ste v preteklem mesecu opazili šibek curek urina?
0 1 2 3 4 5
6. Kako pogosto ste se v preteklem mesecu morali napeti oziroma pritisniti, da ste lahko začeli urinirati?
0 1 2 3 4 5
7. Kako pogosto ste se v preteklem mesecu med spanjem zbudili, ker ste morali urinirati?
0 1 2 3 4 5
Skupni seštevek IPSS: S =
Pojasnilo: Seštevek od 0 do 7 točk pomeni blage simptome, od 8 do 19 točk pomeni zmerne simptome in od 20 do 35 točk hude simptome benigne hiperplazije prostate.
Ocena kakovosti življenja
Zelo dobro večinoma dobro mešano večinoma slabo zelo slabo
Kako bi se počutili, če bi imeli pri uriniranju ves čas takšne težave, kot jih imate zdaj?
0 1 2 3 4 5 6
Ravni PSA
Moškim naj bi na vsako leto do tri merili količino PSA v krvi ter opravili digitalni rektalni pregled prostate, tistim z zvišano ravnjo PSA pa naj bi te preiskave opravili vsako leto.
Raven PSA pod 4 ng/ml je normalna, od 4 do 10 ng/ml mejna, nad 10 ng/l pa zvišana in kaže na verjetnost karcinoma prostate.
A Prostata redko povzroča težave pred 40. letom starosti.
B Če povečana prostata ni zdravljena, lahko povzroča resne zaplete.
C Moški se še vedno premalo zavedajo resnosti težav s prostato.