O prostati smo v reviji ABC zdravja že pisali. Tokrat pa smo pod drobnogled vzeli benigno hipertenzijo te žleze, ki leži tik pod mehurjem in oklepa sečnico. Za pomoč pri tem smo poprosili Simona Hawlino, dr. med., specialista urologa.

Avtorica: Katja Štucin

Kaj je benigna hipertenzija prostate (BHP) in kakšni so vzroki zanjo?

Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem, med sramno kostjo spredaj in danko zadaj. V puberteti začne pod vplivom moških spolnih hormonov rasti. Skozi prostato poteka del sečnice, v katerega se stekata semenski izvodili. Sečnica je cev, po kateri se seč izloča iz sečnega mehurja. Vloga same prostate ni povsem jasna, znano pa je, da prispeva velik del k semenski tekočini, v kateri semenčeca potujejo do ženskega jajčeca. S staranjem prostata raste, kar strokovno imenujemo benigna hiperplazija prostate. To je v bistvu ena od najpogostejših nerakavih (benignih) bolezni pri moškem. Običajno se ne razvije v raka prostate, povzroča pa težave z odvajanjem seča. Tako ima skoraj tretjina moških, starejših od 65 let, težave z mokrenjem zaradi BHP. Vzrokov za nastanek ne poznamo dovolj, glavni razlog naj bi bilo zmanjševanje koncentracije moškega spolnega hormona – testosterona, ki se pojavlja s starostjo. Med dejavnike tveganja pa štejemo genske dejavnike, raso, kajenje in debelost.

Kakšni so bolezenski znaki?

Težave z mokrenjem zaradi BHP so najpogostejše in največkrat nastanejo počasi, postopoma in skoraj neopazno. Najpogosteje bolniki sprva opazijo, da se curek slabša in da morajo ponoči na vodo. Ostale težave, ki jih navajajo omenjeni bolniki, pa so težave z začenjanjem mokrenja, prekinjajoč curek seča, občutek nepopolnega izpraznjevanja sečnega mehurja ter nujne potrebe po mokrenju, pogosto mokrenje, kapljanje seča po koncu mokrenja, dodatno napenjanje med mokrenjem ali nekontrolirano uhajanje seča. Povečana prostata počasi zožuje sečnico, zato seč vedno težje izteka iz sečnega mehurja. Sprva se mišica sečnega mehurja temu prilagodi, tako da se okrepi in odebeli, s čimer seč popolnoma iztisne iz mehurja. Curek seča postane tanjši, slabotnejši, poleg tega postane zadebeljena stena sečnega mehurja bolj razdražena, kar povzroči ponoči mokrenje, čez dan pa pogostejše mikcije. Sčasoma stena sečnega mehurja oslabi, se razširi, v sami steni so lahko prisotni psevdodivertikli, stena mehurja je trabekulirana. Seč lahko zastaja v sečnem mehurju, pride lahko do vnetij, lahko se razvijejo tudi konkrementi v samem sečnem mehurju, sčasoma pa lahko pride tudi do okvare sečevodov in ledvic.

Kako je s pogostostjo obolevnosti glede na starost? Kdaj se najpogosteje začnejo pojavljati opisani znaki?

Starejši kot je moški, večja je verjetnost pojavljanja zgoraj opisanih težav. Nekje po 50. letu pa se te težave najpogosteje pričenjajo.

Jih moški poskušajo ignorirati, misleč, da gre za znake staranja?

Moški praviloma obiščejo zdravnika, ko je stanje že resno, tako da v prvi fazi vsekakor pripisujejo težave čem drugem, lahko tudi staranju. Je pa pomembno, da moški, ki začuti, da z uriniranjem nekaj ni dobro, opravi pregled vsaj pri osebnem zdravniku, ker se lahko za takšnim stanjem skriva tudi kakšna resna bolezen.

Kako potekajo diagnostični postopki? Je potreben obisk urologa ali lahko diagnozo postavi splošni zdravnik?

Kadar se pojavijo težave z mokrenjem, je nujno, da moški obišče osebnega zdravnika, ki bo presodil, ali je potreben pregled tudi pri urologu ali ne. Splošni zdravnik vas bo najprej vprašal o vaših zdravstvenih težavah, tudi glede mokrenja. Prosil vas bo, da izpolnite mednarodni vprašalnik za točkovno vrednotenje simptomov pri BHP, s pomočjo katerega lahko ocenimo, ali so vaši simptomi blagi (seštevek točk od 0 do 7), zmerni (seštevek točk od 8 do19) ali hudi (seštevek točk od 20 do 35). Poleg tega boste v drugem delu vprašalnika sami ocenili kakovost svojega življenja glede na težave. Ocena nič pomeni, da ste zelo zadovoljni s kakovostjo življenja, ocena šest pa, da je vaša kakovost življenja zelo slaba. Osebni zdravnik bo opravil rektalni pregled, otipal bo vašo prostato, ocenil obliko, velikost, prožnost in morebitne bolezenske spremembe, da se izključi tudi rakava bolezen. Pregledal bo seč, ugotovil morebitno prisotnost vnetja ali krvavitve in odvzel kri za določitev vrednosti kreatinina ter prostatičnega specifičnega antigena (PSA). Kreatinin je beljakovina, ki se izloča le s sečem, z njo tako določamo funkcijo ledvic, PSA pa je beljakovina, ki se tvori v prostatičnih celicah. Ob povišani vrednosti tri nanograme na mililiter in več pa lahko pomeni tudi raka na prostati. Osebni zdravnik vas bo glede na vse opravljene preiskave napotil tudi na ultrazvok sečil in prostate. S to preiskavo ugotovimo, ali se seč po končanem mokrenju zadržuje v mehurju ali povsem izpraznite mehur ali so v mehurju prisotni konkrementi, vidi se velikost prostate, oblika, kar je pomembno za nadaljnje zdravljenje. Če bo splošni zdravnik ocenil, da potrebujete pregled pri urologu, vas bo napotil v ustrezno ustanovo.

Kako potekajo preiskave pri urologu?

Urolog vam bo izmeril pretok seča. To je neinvazivna preiskava in objektivno kaže na vaš največji in povprečni pretok seča na sekundo. Pri povišani vrednosti PSA opravimo urologi tudi transrektalni ultrazvok skozi danko, vstavimo ultrazvočno sondo, natančno si pogledamo prostato ter sočasno lahko punktiramo prostato, da izključimo rakavo obolenje. V primeru krvavitev ali okužb sečil, tudi pri sumu na konkremente v sečnem mehurju, urologi opravimo še cistoskopijo. S posebnim instrumentom skozi sečno cev pregledamo sečnico, ocenimo velikost prostate in samo stanje sečnega mehurja. Če z omenjenimi preiskavami ne ugotovimo dejanskega vzroka težav pri mokrenju, se lahko odločimo še za funkcionalne preiskave sečnega mehurja in sečnice, kjer s posebnimi katetri izmerimo tlake v sečnem mehurju in sečnici. Pogosto imajo bolniki težave z mokrenjem zaradi okvare živčevja sečnega mehurja (sladkorni bolniki). Pri slednjih težav z mokrenjem ne bi izboljšala ne zdravljenje ne operacija, zato je to pomembno.

Glede na koncentracijo PSA v krvi lahko zgodaj odkrijete bolezni prostate. Kdaj zdravniki začnejo z merjenjem pri moških in kako pogosto se opravlja?

PSA ni tumorsko specifičen označevalec, izloča ga le prostata, vendar ob povišani vrednosti ni nujno, da je v ozadju rakava bolezen. Nas pa lahko na to opozarja. Smiselno je, da se začne s pregledovanjem nekje po 50. letu. V primeru, da je v družini prisoten tudi rak na prostati, se prvo merjenje lahko premakne tudi na 40. oziroma 45. leto. Če je vrednost v mejah normale, je povsem varno, da se stanje spremlja na nekaj let, v primeru, da je povišana, pa so potrebne nadaljnje preiskave.

Kako poteka samo zdravljenje? Obstajajo različne stopnje omenjenih težav?

Bolnike, ki imajo blage težave z mokrenjem, le opazujemo in redno kontroliramo. Svetujemo preventivne ukrepe, ki izboljšajo mokrenje, to je omejitev pitja alkohola, prave kave, mrzlih ter šumečih pijač in tudi omejitev uživanja začinjenih jedi. Priporočamo pitje naravnih napitkov, kot je čaj vrbovec, in uživanje bučnic. V primeru, da so težave zmerne, vam bo osebni zdravnik svetoval zdravljenje z zdravili. Pri hudih težavah pri mokrenju, ki se ne izboljšajo z jemanjem zdravil, in v primerih, ko je BHP povzročila enega od zapletov (krvavitev, okužbo sečil, kamne v sečnem mehurju, zastoj seča, ledvično okvaro), pa vam bo urolog predlagal operacijsko zdravljenje. Najpogosteje se operacija opravi transuretralno, kjer reseciramo prostato (TURP) skozi sečno cev, ob večjih prostatah pa je operacijo možno opraviti tudi na klasičen laparoskopski ali robotski način. Ob tem je možno prostato tudi zmrzniti ali segreti z ultrazvočnimi valovi ali radiofrekvenco. Omenjene metode so bolj eksperimentalne narave.

September 2015