Avtorica: Nika Arsovski
Andreja Štolfa Gruntar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra nam je zato osvetlila obdobje pubertete in način, kako se približati otroku.
Beseda puberteta izhaja iz latinske besede »pubertas«, ki pomeni spolno zrelost oz. odraslost. Puberteta se začne s pospešeno rastjo in razvojem ter spreminjanjem telesa iz otroškega v žensko. Telesni razvoj navadno traja dve do tri leta. Na začetek ali odložitev pubertete navadno nimamo vpliva, saj se začne popolnoma spontano.
Nekaj malega prispevajo dobri življenjski pogoji, ki lahko vplivajo na zgodnejši začetek pubertete, medtem ko s slabo in pomanjkljivo prehrano ter težkim fizičnim delom prihod pubertete zakasnimo. Pubertetni razvoj je v času, ko dekle dobi svojo prvo menstruacijo, že skoraj končan.
Pri tem telo pridobi odraslo obliko, rast, ki je bila med puberteto izjemno pospešena, se zaustavlja. Po prvi redni menstruaciji dekle zraste navadno le še dva do tri centimetre v višino. Od začetka pubertete – torej od prvih znakov razvoja prsi do prve menstruacije – navadno mineta dve leti.
V Sloveniji se prva menstruacija pri deklicah navadno pojavi malo pred trinajstim letom, vendar je povsem normalno tudi, če jo dekleta dobijo že z dvanajstimi ali pa šele s šestnajstimi leti.
Začetek pubertete je pričakovan po devetem letu, vendar je to še zelo zgodaj in do tega pojava pride le pri redkih deklicah. Najpogosteje se pubertetni razvoj pojavi med enajstim in dvanajstim letom starosti. Zaradi zelo ugodnih življenjskih razmer, dobre prehrane in dobrih bivanjskih pogojev se starost ob začetku pubertete v zadnjem stoletju ves čas niža.
Naše prababice so svojo prvo menstruacijo dobile okoli šestnajstega leta, od takrat pa se vsako desetletje v zadnjem stoletju starost ob prvi menstruaciji počasi, a še vedno vztrajno znižuje.
Tako v današnjem času deklice dobijo svojo prvo menstruacijo že pred trinajstim letom starosti. Še vedno pa ni nič narobe, če je pubertetni razvoj kasnejši in se tudi prva menstruacija pojavi šele pri šestnajstih letih. Slednji pojav je značilen predvsem za dekleta, ki se intenzivno ukvarjajo s športom in trenirajo več ur dnevno, kar pomeni, da opravljajo težke telesne napore.
Pri teh lahko pride do kasnejšega pubertetnega razvoja ravno zaradi izjemnih telesnih naporov in pogosto zaradi posebnih dietnih režimov ter omejevanja vnosa kalorij, ki jih športnice uporabljajo, da so športno dobro pripravljene.
Pubertetni razvoj je pri njih kasnejši in včasih teče počasneje, vendar se normalno konča in vsa dekleta prej ali slej dobijo prvo menstruacijo. V zadnjem času je vedno več govora o pojavu pubertete že pri sedem- in osemletnih deklicah, za kar naj bi bil kriv sodoben način življenja in drugi, s tem povezani dejavniki.
Vendar pa po besedah dr. Štolfa Gruntar za pojav tako imenovane prezgodnje pubertete navadno ne najdemo nobenega posebnega vzroka. S tem pojmom namreč označujemo pojav pubertete kadar koli pred devetim letom starosti, lahko v kateri koli dobi, tudi že pri dojenčkih in zelo majhnih otrocih.
Za začetek prezgodnje pubertete le redko odkrijejo vzrok, v večini primerov pa gre tumorje jajčnikov, ki izločajo hormone in tako povzročijo prezgodnjo puberteto.
V hipotalamusu se nahaja gruča živčnih celic, ki z gonadotropinom – sproščujočim hormonom – vpliva na hipofizo in nadzoruje puberteto. Vzporedno in neodvisno od tega pa v tem času pride tudi do aktivacije nadledvičnih žlez, k izločanju hormonov, ki pri deklicah povzročajo poraščenost, akne, mastenje lasišča …
Po besedah pediatrinje endokrinologinje doc. dr. Magdalene Avbelj Stefanija, dr. med., povod za začetek sproščanja gonadotropina – sproščujočega hormona, ki povzroči spolni razvoj, ostaja nepojasnjen, medtem ko so vzroki za pravo prezgodnjo puberteto v glavnem bolezenske spremembe v možganih, pogosto pa ostanejo nepojasnjeni.
Genetski dejavniki za prezgodnjo puberteto so še razmeroma slabo znani, vendar pa imajo več možnosti za pojav le-te deklice s prezgodnjo puberteto v družini. Dovzetnejše za zgodnejši telesni razvoj so tudi deklice s prekomerno telesno težo in deklice z odsotno očetovsko figuro.
Prezgodnja puberteta je pogostejša pri deklicah kot pri dečkih, toda pri slednjih je pogosteje znak bolezenskega stanja. Med simptome pri deklicah lahko uvrščamo vaginalno krvavitev in pojav žleznega tkiva dojk. Če se pojavita pred osmim letom starosti, je potrebno obiskati zdravnika.
Eden izmed simptomov prebujanja spolnih hormonov je tudi poraščenost spolovila in pazduh, ki je pred osmim letom starosti prezgodnja, vendar povečini ne nakazuje na pojav prezgodnje pubertete, temveč le na prezgodnjo aktivacijo nadledvičnic.
Prezgodnja puberteta sama po sebi ni nevarna, pač pa je včasih lahko znak nevarnih bolezni, kot so rakava obolenja. Posledica prezgodnje pubertete je poleg prezgodnje spolne zrelosti pogosto prezgoden zaključek rasti, saj se v času pubertete rast pospeši, nato pa rastne špranje na kosteh zakostenijo in rast se zaključi. Prav zato je lahko posledica nezdravljene prezgodnje pubertete nižja končna višina.
Ob pojavu znakov prezgodnje pubertete je torej potrebno obiskati zdravnika, včasih je potreben tudi pregled specialista, ki opravi določene hormonske preiskave. Če se izkaže, da je prišlo do prezgodnje pubertete, je potrebno iskati vzrok, predvsem zaradi možnosti resnejših obolenj, ki zahtevajo dodatne ukrepe.
Odločiti se je potrebno tudi, ali je puberteto smiselno začasno ustaviti ali pa jo prepustiti naravnemu toku. Pri deklicah z začetkom pubertete pred sedmim letom starosti se po besedah dr. Avbelj Stefanija zdravniki praviloma odločijo za začasno zaustavitev pubertete, pri deklicah med sedmim in osmim letom pa se odločitev sprejema individualno.
Za zdravljenje uporabljajo zdravilo, ki deluje na hormonske poti, ki nadzirajo razvoj in delovanje spolnih žlez. Zdravilo zato začasno zaustavi izločanje hormonov, ki spodbujajo spolne žleze, in ga je treba injicirati v mišico enkrat na tri mesece, dokler ne nastopi primeren čas za puberteto.
Med odraščanjem napravijo možgani zaradi prepleta učinkov pubertetnih hormonov in socialnih izkustev na možgane velik razvojni skok. Pri fantih se še izraziteje kot pri dekletih poveča tudi del možganov, ki uravnava strah in ugodje ter prispeva k agresivnosti, ki je evolucijsko pomembna za osamosvojitev.
Od vplivov socialnega okolja je odvisno, ali bo agresivnost zdravo usmerjena v pozitivno aktivnost ali se bo izrazila z negativnimi vedenjskimi vzorci. Vendar pa so po besedah strokovnjakov dekleta, ki so prezgodaj vstopila v puberteto, med adolescenco nekoliko dovzetnejša za prestopništvo, zlorabo nevarnih substanc in telesno agresivnost, zlasti če imajo vedenjsko problematično družbo.
Zaradi mladosti so manj duševno zrela in se manj kritično uklonijo slabim vplivom. Vsekakor prezgodnja puberteta sama po sebi še ne pomeni vedenjskih težav. Bistven vpliv na duševni razvoj v adolescenci imajo starši z vzgojo, komunikacijo in prisotnostjo, poznavanjem otrokovih aktivnosti.
Število deklet, pri katerih se pojavi prezgodnja puberteta, počasi narašča, vendar je težko oceniti, ali se to dogaja zaradi resničnega porasta ali preprosto zato, ker zdravniki odkrijejo več primerov. Navadno znake pubertetnega razvoja odkrijejo pediatri pri rednih sistematskih pregledih. Vendar pa posebna pozornost velja tudi za starše.
Otroku, ki nenehno postavlja vprašanja in zahteva razlago, pa je seveda potrebno obrazložiti, kaj se dogaja z njegovim telesom. V celotni populaciji se kljub temu zelo malo deklic sooča s simptomi prezgodnje pubertete. Pri veliki večini deklet nastopi puberteta v pravih časovnih okvirih.
Vendar pa je naloga staršev, da se z otrokom o tem pogovorijo. Kot je dejala dr. Štolfa Gruntar, se starši s pubertetnim razvojem ne ukvarjajo kaj dosti in se z otrokom niti pred začetkom pubertete, ki nastopi ob pričakovanem času, o spremembah telesa ne pogovarjajo.
Otroci precej strokovnih informacij dobijo pri šolskem pouku v zadnjih letih osnovne šole, večinoma pa tudi na internetnih straneh. Žal so velikokrat vir informacij o dogajanju v puberteti tudi vrstniki, ki prepogosto širijo nepravilne informacije. »Iz pogovorov z znanci vem, da tudi pubertetni razvoj dečkom največkrat razložijo njihove mame in ne očetje.
Mame pa seveda pogosto pozabijo, da so mejniki pri fantih drugi kot pri dekletih in vključujejo mutiranje, polucijo (oz. tako imenovane mokre sanje) ter ostale pojave,« še dodaja zdravnica. Starši zaradi takšnih in drugačnih dejavnikov pogosto zamudijo pravi čas za pogovor o telesnem razvoju s svojimi otroki.
O puberteti bi se morali namreč s svojimi otroki pogovarjati že takrat, ko ta še ni aktualna, torej ob koncu otroške dobe. Ko začutijo, da je čas, so najstniki navadno že preveliki, da bi se o tem še želeli pogovarjati s svojimi starši in jih pogosto zavrnejo, da o tem že vse vedo.