Menstruacija je fiziološki mejnik, preko katerega, z malo poetiziranja, ‘dekle postane ženska’. Dekleta se z njo srečajo okrog svojega 12. leta starosti in od takrat naprej lahko rodijo novo življenje. Menstruacijo v nekaterih kulturah praznujejo, v drugih se je sramujejo, v našem kulturnem prostoru pa kljub različnim poimenovanjem, med katerimi je še posebno neustrezno tisto ‘sem bolna’, velja za dokaj naraven pojav.

Kaj se v času menstruacijskega ciklusa in menstruacije same dogaja v telesu, kakšne so nevšečnosti, ki jo spremljajo, in miti, ki jo obkrožajo, smo povprašali ginekologinjo Polono Jerman Kačič, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.

Avtor: Anja Kuhar

Ustaviva se najprej pri samem menstruacijskem ciklusu. Kaj se dogaja v ženskem telesu znotraj enega ciklusa, skozi katere faze gre in koliko dni običajno traja?

Po definiciji je menstruacijska krvavitev periodično luščenje maternične sluznice (običajno med 24 in 38 dnevi), zadebeljene zaradi hormonov, ki so se začeli izločati po ovulaciji.

V prvem delu ciklusa se v jajčniku razvija jajčni folikel, ob ovulaciji se iz njega sprosti jajčece, po ovulaciji pa jajčnik izloča večje količine estrogena in progesterona. Če ne pride do oploditve, količina hormonov pade, posledica pa je menstruacijska krvavitev.

Krvavitve ob jemanju kontracepcijskih tablet po definiciji niso prave menstruacije, ker ovulacije ob jemanju kontracepcijskih tablet nimamo.

Menstruacijski ciklus vključuje med drugim obdobje ovulacije. Se ta res pojavlja točno na polovici ciklusa, štetega od prvega dneva zadnje menstruacije?

Da bi se iz jajčnika sprostila jajčna celica, je potreben padec hormona estrogena, kar sproži izločanje hormonov, potrebnih za sprostitev jajčne celice iz jajčnika, torej ovulacijo. Do slednje pride 10 do 16 dni pred menstruacijo, kar je hipotetično res lahko na sredi 28-dnevnega ciklusa. Vendar pa se celo pri isti ženski čas ovulacije spreminja iz meseca v mesec, pri različno dolgih menstruacijskih ciklusih pa je čas ovulacije še težje določiti.

Kdaj glede na menstruacijski ciklus in ovulacijo je torej ženska plodna in ali lahko zanosi tudi ob drugih dnevih?

Do zanositve lahko pride, če ima ženska spolni odnos 3 dni pred ovulacijo in en dan po njej. Težava je v tem, da ovulacije ne moremo vnaprej točno določiti, zato je določanje plodnih dni manj zanesljiva kontracepcijska metoda. Po značilni prozorni in obilni sluzi ter bolečini v spodnjem delu trebuha ženska lahko ve, da se približuje čas ovulacije.

Ob rednih spolnih odnosih, nekajkrat na teden, v prvem letu zanosi 80 % žensk. Posebni ukrepi, kot so računanje plodnih dni, ugotavljanje ovulacije s posebnimi testi, se priporočajo le, če po določenem času do zanositve ne pride. Spolna želja je ob ovulaciji najmočneje izražena, zato je dovolj, da je ženska sproščena in posluša samo sebe.

Ne smemo pozabiti na jemanje folne kisline ob zanositvi, torej najkasneje ob ovulaciji oziroma dva meseca pred zanositvijo pri tistih, ki so jemale kontracepcijske tablete. Folne kisline v naši prehrani namreč ni dovolj, kar lahko pripelje do okvare ploda, predvsem v možganih, hrbtenjači in srcu.

Menstruacijskemu ciklusu daje ime sama menstruacija. Kaj se dogaja v telesu, ko pride do menstruacijske krvavitve?

Menstruacijska krvavitev je posledica padca hormonov, kar pripelje do skrčenja žil, to vodi do zmanjšanja pretoka skozi kapilare in zato odmrejo zgornje plasti maternične sluznice, ki se nato odluščijo. Menstrualni izloček je mešanica delčkov tkiva, sluzi in krvi, krvavitev traja od 4 do 8 dni, količina krvavitve pa naj ne bi presegala 80 ml.

Menstruacijski ciklus lahko spremlja tudi nekaj neprijetnosti, med katerimi je verjetno najbolj ‘zloglasen’ predmenstrualni sindrom.

Predmenstrualni sindrom ali PMS daje ime skupku težav, ki se pojavljajo v drugi polovici ciklusa po ovulaciji in izzvenijo ob začetku menstruacije. Različno izražen PMS naj bi se pojavljal skoraj pri treh četrtinah žensk. Spremenjeno počutje v drugi polovici ciklusa je posledica fiziološkega dogajanja, padca estrogenov v tem delu menstruacijskega ciklusa. PMS obsega razdražljivost, jokavost, slabo spanje, napete prsi, otekline, dvig telesne teže, napihnjenost, bolečine v spodnjem delu trebuha, zaprtje, slabšo koncentracijo in depresivnost. Največkrat prizadene ženske srednjih let in po določenih letih izgine. Najmanj je izražen pri ženskah, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo ali imajo vstavljen maternični vložek s hormonom.

Pomoč pri predmenstrualnem sindromu

Če se ženska zaveda, da je njeno počutje le posledica normalnega dogajanja v organizmu, se temu lahko prilagodi z določenimi ukrepi, kot so: manj soli v prehrani, več počitka, več gibanja in sprostitve, manj alkohola, manj kalorična hrana, manj zahtevnejših opravil ipd. V hujših primerih svetujemo jemanje hormonskih ali zeliščnih pripravkov, pomirjeval ali diuretikov.

Ženske, ki dobro poznajo delovanje svojega telesa, PMS sprejemajo kot normalno in prehodno obdobje, spremembe v določenih delih ciklusa jih ne presenetijo in ne porušijo njihovega notranjega ravnovesja.

Reciva še besedo o tem, da menstruacijsko krvavitev pri nekaterih ženskah lahko spremljajo tudi bolečine.

Bolečine ob menstruaciji, oziroma primarna dismenoreja, so boleči krči maternične mišice tik pred ali ob začetku menstruacije, značilni za obdobje kmalu po prvi menstruaciji. Izzvenijo najkasneje do 40. leta ali po prvem porodu. Maternični krči so posledica normalnega dogajanja pred menstruacijo. Bolečine so najmočnejše nekoliko pred menstruacijo, 1. in 2. dan menstruacije. Več kot 50 % žensk občuti poleg bolečih krčev tudi druge težave, kot so slabost, bruhanje, kolaps ipd.

Kadar bolečin ob menstruaciji ne uspemo omiliti s sproščanjem, toplim napitkom in z mirovanjem, ginekolog običajno svetuje zdravilo proti bolečinam, jemanje kontracepcijskih tablet ali vstavitev  materničnega vložka. Zelo pomembno je, da protibolečinsko zdravilo vzamemo pred pojavom bolečine oziroma takoj, ko se pojavi, in ne šele takrat, ko je bolečina že na vrhuncu. S tem namreč preprečimo sproščanje prostaglandinov, ki v našem telesu sprožijo dogajanje, končni rezultat pa je menstruacijska bolečina.

Če se boleča menstruacija prvič pojavi ali poveča med 30. in 40. letom, govorimo o sekundarni dismenoreji, ki je lahko posledica nekega patološkega dogajanja v notranjih rodilih ali v medenici. Bolečine se lahko pojavijo že 1–2 tedna pred menstruacijo, se med njo stopnjujejo in prenehajo šele po koncu krvavitve. Takrat je potreben diagnostičen postopek in ustrezno zdravljenje.

Menstruacije se drži tudi mnogo mitov, med njimi denimo ta, da jo imajo lahko tudi noseče ženske. Urbani mit ali resnica?

Če je nosečnost potrjena, ne moremo govoriti o menstruaciji, pač pa o krvavitvi v nosečnosti. Krvavitev v nosečnosti, ki nas največkrat lahko zavede, je t. i. implantacijska krvavitev, in nastane ob ugnezdenju oplojenega jajčeca v zgodnji fazi razvoja v maternično sluznico. Pojavi se približno v času, ko bi morala nastopiti menstruacija ali nekoliko pred tem in je običajno šibkejša.

Znani so tudi miti o tem, da se med menstruacijo odsvetujejo spolni odnosi, pa tudi kopanje – dolgotrajno namakanje v vodi.

Spolnost med menstruacijo se ne odsvetuje, o tem odloča ženska sama glede na svoje počutje. Enako je s kopanjem, kjer se seveda svetuje uporaba tampona in upoštevanje dejstva, da je ženska med menstruacijo bolj dovzetna za okužbe, posebno ob nižji temperaturi vode. Topla voda pa razširja žile in poveča krvavitev.

Preden so se na tržišču pojavili prvi vložki iz vate, kakšnih petdeset let nazaj, so bile v uporabi doma narejene predloge, ki so se po uporabi prekuhale in oprale.

Med ljudmi postaja razširjeno mnenje, da je menstruacija ‘čiščenje telesa’. Kaj pravite na to in na s tem povezano prekinitvijo jemanja hormonskih kontracepcijskih tablet po določenih letih?

Ob jemanju kontracepcijskih tablet ali ob materničnem vložku s hormonom je menstruacija lahko zelo zmanjšana ali pa je sploh ni. Večina žensk je navdušena nad tem, da nimajo mesečne krvavitve, nekatere pa so prepričane, da se njihovo telo mora ‘čistiti’. Krvavitve ob kontracepcijskih tabletah in materničnem vložku s hormonom so prav tako posledica luščenja maternične sluznice, ker pa je maternična sluznica precej manj zadebeljena kot v ciklusu brez kontracepcije, je krvavitev zmanjšana ali pa celo odsotna. Sodobna hormonska kontracepcija teži k temu, da je krvavitev manj, ker je za ženski organizem bolje, da ni vsak mesec treba nadomeščati izgubljene krvi.

Prav tako ginekologi že dolgo vrsto let ne svetujemo več prekinitve jemanja kontracepcijskih tablet po več letih jemanja, če ženska kontracepcijo potrebuje. Prekinitev je smiselna v primeru odsotnosti spolnih odnosov ali če ženska želi zanositi.