Za kožnim melanomom letno v Sloveniji zboli približno 600 ljudi in kljub temu da predstavlja zgolj 15 % vseh kožnih rakov, je prav melanom tisti, ki povzroči največ smrti zaradi rakov kože, so povedali strokovnjaki na virtualni novinarski konferenci, ki je potekala v začetku junija v organizaciji Onkološkega inštituta. Med drugim so opozorili, da sončne opekline do štirikrat povečajo možnosti za nastanek kožnega melanoma, zato previdnost na soncu nikoli ni odveč.

Avtorica: Vesna Mlakar

Največ informacij o samem vplivu sonca na kožo dobijo ljudje prav iz medijev; časopisov, radija, televizije in interneta. Sledijo informacije, ki jih dobijo od dermatologa, osebnega zdravnika, v šoli ali doma. Čeprav se nam novinarjem včasih zdi, da se z določenimi temami ponavljamo, pa ravno pogostost pojavljanja pomembnih tem vpliva na ozaveščenost med ljudmi. Primerjalni podatki analize študije, ki je bila izvedena leta 2011 in leta 2019, kažejo, da kadar se o neki temi približno tri leta ne govori oziroma piše, se znanje laikov o tej temi zmanjša. Zato ni nikoli odveč poudariti, da je najpomembnejši dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma izpostavljenost UV-žarkom; sončne opekline do štirikrat povečajo možnosti za nastanek kožnega melanoma. Strokovnjaki zato pozivajo k ustrezni zaščiti pred sončnimi žarki ter rednemu samopregledovanju sprememb na koži.

Osebna izkušnja s kožnim rakom

Tomaž Trček, ki ima izkušnjo s kožnim melanomom, je najprej opazil spremembe kožnega znamenja. »Spremembe sem opazil, vendar temu sprva nisem posvečal posebne pozornosti. Po dveh oziroma treh mesecih, odkar so se spremembe pojavile, pa sem se odpravil do osebne zdravnice, ki me je napotila na polikliniko v Ljubljani. Oktobra 2015 so mi tam kirurško odstranili znamenje. Ugotovili so, da so okužene tudi bezgavke, zato sem zdravljenje nadaljeval na Onkološkem inštitutu, kjer so mi že decembra istega leta odstranili še bezgavke. Sledilo je obsevanje in kasneje še tarčna terapija. Trenutno bolezen stagnira, stranski učinkov po zdravljenju pa ne opažam,« pove Trček in doda, da se zaradi bolezni zanj življenje ni bistveno spremenilo, kljub temu da že pet let jemlje zdravila.

Zgodba kaže na to, da se ob sodobnem zdravljenju lahko bolezen uspešno zajezi oz. pozdravi. Predstojnica Sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., je na novinarski konferenci izpostavila, da se je sistemsko zdravljenje melanoma v zadnjih letih močno spremenilo, ne samo pri napredovali bolezni, temveč tudi dopolnilno zdravljenje, kjer sta se uveljavila tarčno zdravljenje in imunoterapija. Omenjena zdravljenja dopolnilno preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni pa močno podaljšajo preživetja in pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitev.

Pri zgodnjem odkrivanju bolezni izid dober

Vodja Epidemiologije in registra raka na OI prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., je opisala breme te bolezni v Sloveniji. »Kožni melanom je šesti najpogostejši rak v slovenski populaciji; gre tudi za enega najhitreje rastočih rakov, saj je število zbolelih vsako leto poveča še za 3 %. Pojavlja se tako pri moških kot pri ženskah, vendar na različnih delih telesa, glede na navade oblačenja. Pri moških je več kot polovica melanomov odkrita na trupu, medtem ko se pri ženskah melanom pojavlja enakomerno po različnih delih telesa.

Ključno pri tem, kakšen bo izid bolezni, preživetje oziroma kakovost življenja obolelih, je, kako zgodaj bolezen odkrijemo,« pove prof. Zadnikarjeva in poudari, da je pri zgodnjem odkrivanju bolezni preživetje bolnikov v veliki večini primerov zelo dobro. »Po podatkih nacionalnega Registra raka smo v prvem valu epidemije covida-19 diagnosticirali 35 % manj kožnih melanomov kot pred epidemijo, v jesensko-zimskem valu pa je bilo diagnoz manj za približno četrtino. Še večji, skoraj 60 %, pa je bil spomladi upad diagnoz nemelanomskega kožnega raka.« Na Onkološkem inštitutu spremljajo vpliv epidemije covida-19 na obravnavo onkoloških bolnikov in izide njihove bolezni v projektu OnKOvid.

Ob nezadostnem nanosu kreme se faktor zaščite zniža

Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., višja svetnica, je predstavila primerjalne podatke analize študije, ki je bila izvedena leta 2011 in leta 2019. V študiji je bilo anketiranih 553 Slovencev. Analiza je pokazala, da smo Slovenci v zadnjih letih od 20 do 50 % manj seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek melanoma (dednost, fototip kože, pomen znamenj ter UV-sevanje). Najmočnejšemu soncu se izogibamo v večji meri kot pred leti, za zaščito pa uporabljamo lokalne pripravke z višjim zaščitnim faktorjem. Kljub temu je pomembno vedeti, da se lahko faktor zaščite ob nezadostnem nanosu kreme drastično zniža.

Preseneča pa podatek, da se je za polovico povečalo število ljudi, ki zaščitnih krem sploh ne uporabljajo. Strokovnjakinja je opozorila, da naj poskrbimo za zaščito kože, saj ta sodi med dejavnike, na katere lahko vplivamo. Seveda obstajajo tudi dejavniki, na katere ne moremo vplivati, kot so na primer družina, v kateri se rodimo, barva kože in druge značilnosti. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da se še vedno veliko ljudi odloča za obisk solarijev, ki so umetni viri UV-sevanja in v nekaterih državah zaradi svoje škodljivosti že popolnoma prepovedani, je še poudarila prim. dr. Planinšek Ručigajeva.

Kirurgija ostaja zlati standard zdravljenja

Specialistka kirurgije na OI doc. dr. Barbara Perić, dr. med., je izpostavila, da je osnovno zdravljenje kožnega melanoma kirurgija, saj tako pozdravijo več kot 90 % bolnikov.

»Začetno zdravljenje je preprost kirurški poseg, ki ne omogoča zgolj zdravljenja, temveč tudi opredelitev tumorja in napoved bolezni. Pri melanomu v nasprotju z nekaterimi drugimi nemelanomskimi kožnimi raki vemo, da pogosteje zaseva v bezgavke. V času odkritja samega kožnega melanoma ima lahko skoraj 20 % bolnikov tudi že zasevek v bezgavkah,« razloži. Kadar sprememb ne odkrijejo dovolj zgodaj, nadaljujejo zdravljenje s sistemskimi zdravili ali obsevanjem. Predstojnica Sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., je povedala, da sistemsko zdravljenje potrebuje približno ena tretjina bolnikov.

Covid-19 naj NE vpliva na potek bolezni

Strokovnjaki priporočajo, da se diagnostika morebitnega kožnega melanoma ne odloži za več kot tri mesece. Ob sumljivi kožni spremembi je treba osebnega zdravnika o tem obvestiti pravočasno, saj le tako lahko diagnostiko in kirurško zdravljenje opravijo pravočasno in v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev širjenja okužb novega koronavirusa.

Samoopazovanje in pregledovanje telesa

Premalo se morda zavedamo, kako pomembno je, da se redno pregledujemo za morebitne znake kožnega raka, še posebej če upoštevamo, da je to najpogostejša oblika raka v Sloveniji. Pri samoopazovanju in pregledovanju se osredotočimo na celotno telo oziroma kožo. Treba se je posvetiti tudi predelom, ki so na prvi pogled manj vidni. Pri tem si lahko pomagamo z uporabo večjega in manjšega ogledala. Takšen sistematičen pregled kože opravimo sebi in ali svojcu vsaj enkrat mesečno.

Kaj pa vitamin D?

Vitamin D je pomemben za delovanje mišic in kosti. Ve se, da se vitamin D pretvori v aktivno obliko po izpostavitvi UV-žarkom. Koliko in kdaj torej na sonce, da »naberemo« dovolj vitamina D? Doza sevanja z UVB-žarki po 10 do 15 minut dnevno je dovolj. Treba se je izogibati najmočnejšemu soncu in izpostaviti kožo dopoldanskim oziroma popoldanskim sončnim žarkom po 16. uri. Pogoj za to, da se bo v našem telesu resnično tvorilo dovolj vitamina D, pa ni samo sonce, temveč tudi zadosten vnos snovi, ki vsebujejo osnovo za tvorbo tega vitamina.

ABC

A Kožni raki spadajo med najpogostejše rake, za katerimi zbolevajo Slovenci.

B Osnovno zdravljenje kožnega melanoma je kirurgija.

C Sistemsko zdravljenje melanoma se je v zadnjih letih močno spremenilo.