Oktober je tisti mesec v letu, ki ga po vsem svetu posvečajo boju proti raku dojk. Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna bo aktivnosti letos posvetilo predvsem ozaveščanju o tej bolezni, njenem preprečevanju in zgodnjem odkrivanju. Veliko aktivnosti se bo tako nanašalo na pomen preventive pri ohranjanju zdravja, združenje pa bo s simbolom rožnate pentlje nagovarjalo ženske po vsej Sloveniji. Letos so se lotili tudi zanimivega, predvsem pa zelo pozitivnega projekta z naslovom »Lep je dan«, s katerim poudarjajo, kako čudovito je lahko življenje, četudi se spopadaš s tako težko boleznijo.

Avtorica: Andreja Košir

Predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, prim. Mojca Senčar, dr. med., je poudarila pomen zdrave prehrane, ustrezne telesne aktivnosti, pozitivne naravnanosti in rednega mesečnega samopregledovanja. Po njenih besedah pri nas na leto za rakom dojk zboli več kot 1200 žensk. Ob tem je skrb vzbujajoč podatek, da le 50 % žensk prvič pride k zdravniku, ko je bolezen omejena zgolj na dojke. Pogosto se rak že razširi v bezgavke, nemalokrat pa se zgodi, da je bolezen že popolnoma razsejana po telesu. Kot poudarja dr. Mojca Senčar, je najpomembnejši cilj Europe Donne povečati ozaveščenost o raku dojk. Združenje širom Slovenije organizira različna predavanja, odprt imajo svetovalni telefon, izdajajo svoje novice, pripravljajo seminarje. »Naloga vsake ženske je, da od poznih najstniških let pa do konca življenja opravlja redno mesečno samopregledovanje, po 50. letu pa enkrat na dve leti opravi preventivno presejalno mamografijo. Danes je rak dojk zelo dobro ozdravljiva bolezen, če jo le dovolj zgodaj odkrijemo,« pojasnjuje prim. Mojca Senčar, dr. med.

Poleg rednega mesečnega samopregledovanja imamo ženske še druge obveznosti. Dr. M. Senčar pravi: »Tako, kot si moramo redno umivati zobe, moramo biti tudi redno telesno aktivne, skrbeti moramo za zdravo prehrano, ohranjati moramo zdravo telesno težo. Predvsem pa je treba v teh, nemalokrat neprijaznih časih, ohranjati tudi veselje do življenja in biti pozitivno naravnane. Kadar smo pod stresom in so v nas negativne misli, se izločajo hormoni, ki blokirajo naš imunski sistem. S pozitivno naravnanostjo in veseljem pa se izločajo hormoni, ki podpirajo naš imunski sistem in nam pomagajo ohranjati zdravje.« Pomembno je, da ženske sprejemamo zdrave odločitve ter se zavedamo, da v veliki meri same nosimo odgovornost za svoje zdravje.

Poleg tega na raka dojk ne smemo gledati kot na izključno bolezen žensk, nikakor. Ta oblika rakavega obolenja je pri moških sicer zelo redka, vendar pa ti nikakor niso popolnoma izključeni. Kot je povedala dr. Mojca Senčar, pri nas na leto za rakom dojk zboli od 10 do 12 moških.

Pomen sekundarne preventive

Dr. Mateja Krajc z Onkološkega inštituta pojasnjuje, da je rak dojk že od leta 1968 najpogostejša oblika raka pri ženskah. Sama pojavnost raka na dojkah žal še vedno narašča.

Dr. Krajc je zelo poudarila prav napore, ki se usmerjajo na področje sekundarne preventive, ki pomeni zgodnje odkrivanje raka. Po njenih besedah so najučinkovitejši organizirani presejalni programi, kot je v Sloveniji program Dora, ki se mora razširiti na vso državo, da bo njen rezultat čim boljši. Zdaj namreč pokriva le nekaj več kot tretjino slovenske populacije.

»Zmanjšanje bremena raka dojk lahko dosežemo le s skupnimi močmi stroke, medsektorskega sodelovanja in z vključevanjem nevladnih organizacij,« pravi dr. Mateja Krajc.

Zelo pozitivno je, da program Dora z Združenjem Europa Donna sodeluje že od samega načrtovanja programa − vse moči tako usmerjajo v primerno ozaveščanje žensk na vseh ravneh preventive raka dojk po vsej državi.

Učinkovito multidisciplinarno zdravljenje

Dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta je poudarila, da je breme raka dojk pri nas res še vedno zelo veliko. Število obolelih žensk po njenih besedah zagotovo predstavlja velik zdravstveni problem. »Četudi je breme te vrste raka precej veliko, pa naj povem, da so podatki vendarle optimistični. Rak dojk postaja čedalje bolj obvladljiva bolezen, kar se kaže tudi v naši državi. Že nekaj let namreč beležimo zniževanje umrljivosti in čedalje boljše preživetje. Petletno preživetje za bolnice, ki so zbolele v letih 2006 in 2010 je 86,2 odstotkov, kar je v primerjavi s stanjem pred dobrima dvema desetletjema za več kot 20 odstotkov boljše. Razveseljiv in zelo optimističen je podatek, da so petletna preživetja bolnic, ki so imele ob postavitvi diagnoze lokalno omejeno bolezen, le nekaj odstotkov manj od 100. Čeprav so rezultati zelo spodbudni, pa se ves čas trudimo, saj želimo z novimi načini zdravljenja in novimi diagnostičnimi metodami te rezultate še izboljšati,« je uspehe multidisciplinarnega zdravljenja predstavila dr. Simona Borštnar.

Diagnoza: Rak

Velik navdih čisto vsem je zagotovo tudi Darja Rojec, ki so ji pred približno dvema desetletjema odkrili raka na dojki. Bolezen je uspešno premagala, a kot da to še ne bi bilo dovolj, se je rak pred nekaj leti ponovil − na drugi dojki. Darja je prav s pomočjo te težke izkušnje ugotovila, kako lepo je lahko življenje.

Na vprašanje, kako se je spopadla z diagnozo, Darja z nasmehom na obrazu odgovori, da se bo ta odgovor zdel kar malo klišejski, vendar se je njej takrat, ko so ji postavili diagnozo, popolnoma zrušil svet: »Nisem vedela, kaj naj, strah me je bilo, kaj me čaka. Vendar, ko se začnejo procesi na onkološkem inštitutu, ko se domeniš za operacijo ali terapijo, ko vidiš, da ti vsi prijatelji in družina stojijo ob strani, dobiš moč in voljo, spletejo se nova poznanstva. Spet se začneš postavljati na noge. Če se giblješ v krogu podobno mislečih ljudi oziroma ljudi, ki imajo podobno izkušnjo, je to zelo dragoceno.«

Darja je danes zelo aktivna članica združenja Europa Donna, kjer skrbi predvsem za organizacijo izletov za članice. »Ti izleti so odlična priložnost za druženje, spoznavanje. Na tak način občutiš marsikatero bolečino, pa tudi neizmerno energijo in voljo do življenja.« Darja še pove, da ji zdaj tudi čas, ki ga preživi v naravi in z naravo, pomeni veliko. Do zdaj je izdala že tri knjige in, kot pove, je v zaključni fazi že četrto knjižno delo. V njenem zadnjem delu Nasveti in izkušnje iz prve roke je s pomočjo drugih bolnikov zbrala številne uporabne, predvsem pa naravne recepte in nasvete, posebno pozornost pa je namenila tudi gibanju in pomenu zdrave prehrane. Tej rdeči niti sledi tudi v svojem prihajajočem delu. »Nabralo se je že toliko novih receptov in nasvetov, da se mi je zdelo škoda, da bi vse to šlo v pozabo. Ljudje, ki jih srečujem, so zares neusahljiv vir znanja, izkušenj in nasvetov, kar je zares neprecenljivo,« je svoje besede sklenila vedno nasmejana in pozitivna sogovornica.

Oktober, 2014