Rak predstavlja eno največjih javnozdravstvenih bremen v Sloveniji in Evropi. Spoznajte statistiko, najpogostejše vrste raka, dejavnike tveganja, pomembnost preventive ter celostne rehabilitacije.

Rak je na drugem mestu kot vzrok smrti v evropskih državah, takoj za boleznimi srca in ožilja. Vsako leto se bolezen odkrije pri 2,6 milijona ljudeh, vsako leto povzroči 1,2 milijona smrti. Za rakom v Sloveniji po podatkih Registra raka Republike Slovenije vsako leto v povprečju na novo zboli več kot 16.000 oseb.

Incidenca raka v Sloveniji in Evropi

V letnem poročilu Državnega programa obvladovanja raka za leto 2023 lahko preberemo, da bo med osebami, rojenimi leta 2020, do svojega 75. leta starosti za rakom zbolela polovica moških in ena tretjina žensk. Groba incidenčna stopnja (razmerje med na novo odkritimi primeri rakov in številom prebivalstva) se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila, v zadnjem desetletju se zvišuje za 2,1 odstotka na leto. Naraščanje števila primerov raka pripisujejo predvsem staranju prebivalstva, saj ima z daljšo življenjsko dobo tudi več ljudi možnost dočakati to bolezen. S povečevanjem deleža starejših ljudi v celotnem prebivalstvu se pričakuje, da se bo število novih primerov raka še povečevalo.

Statistika raka v Sloveniji leta 2020

Poglejmo statistiko, ki jo navaja omenjeno poročilo. Med bolniki z rakom, ki so zboleli leta 2020, je bila večina (65 %) starejših od 65 let. V Sloveniji je leta 2020 za rakom zbolelo 15.096 ljudi (8.062 moških in 7.034 žensk), umrlo pa jih je 6.423 (3.521 moških in 2.764 žensk). Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov (moških) s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2016–2020, je bilo 58 %, bolnic pa 62 %, in se sčasoma izboljšuje.

Najpogostejše vrste raka v Sloveniji

Kateri raki so najpogostejši pri nas? Med petimi najpogostejšimi vrstami raka pri nas so kožni rak (brez kožnega melanoma), rak prostate, rak debelega črevesa in danke, rak dojke in pljučni rak. Teh pet rakov je leta 2020 obsegalo 58 % vseh novih primerov rakavih bolezni. Kožni rak (brez kožnega melanoma) predstavlja petino vseh primerov raka, prav tako rak prostate, na tretjem in četrtem mestu sta pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je kožni rak pogostejši, predstavlja četrtino vseh rakov (brez kožnega melanoma), na drugem mestu je rak dojke, ki predstavlja petino primerov, naslednja po pogostosti sta pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.

Dejavniki tveganja za nastanek raka

Nezdrav življenjski slog (debelost, telesna nedejavnost) vpliva na pojav najpogostejših rakov, prav tako čezmerno sončenje, botrujejo jim pa tudi nepravilna prehrana, kajenje in čezmerno pitje alkoholnih pijač.

Redke vrste raka in izzivi pri zdravljenju

Poseben izziv državam so redke rakave bolezni (opredeljene kot tiste, ki jih je letno manj kot šest novih primerov na 100.000 prebivalcev). Vsi primeri redkih rakov v Sloveniji predstavljajo približno petino od vseh novougotovljenih primerov raka – za njimi je na leto zbolelo 3.000 bolnikov. Za redke rake je značilno, da se večkrat pojavljajo pri otrocih in mladostnikih. Težave pri zdravljenju redkih rakov so podobne kot pri vseh redkih boleznih: pozno in težko jih diagnosticirajo, njihov nastanek in možnosti zdravljenja so slabo raziskani ali pa najustreznejše zdravljenje ni dostopno.

Celostna rehabilitacija bolnikov z rakom

Celostno rehabilitacijo sestavljajo postopki, s katerimi onkološkim bolnikom izboljšamo telesno, duševno in socialno delovanje, in to ne samo po končanem zdravljenju, marveč že od postavitve diagnoze. Celostna rehabilitacija obsega medicinsko, psihološko, socialno in poklicno rehabilitacijo. Med drugim omogoča tudi zgodnejše prepoznavanje posledic, tako somatskih kot duševnih, ki jih povzroča bolezen ali zdravljenje raka.

Individualizirana celostna rehabilitacija bolnikov

Celostna rehabilitacija vključuje individualizirani pristop in omogoča boljšo kakovost življenja bolnikov od postavitve diagnoze dalje, manj zapletov med onkološkim zdravljenjem in s tem boljšo kakovost življenja bolnikov. To se pozneje izrazi v krajši odsotnosti z dela in manjši stopnji invalidnosti. Nepogrešljiv sestavni del celostne rehabilitacije je tudi vključitev specialistov medicine dela, prometa in športa že med zdravljenjem raka, s čimer je omogočena zgodnja poklicna rehabilitacija. Ta lahko vključuje prekvalifikacijo, dokvalifikacijo ali prilagoditev delovnega mesta, če je to potrebno glede na zdravstveno stanje bolnika.

Vloga koordinatorice v celostni rehabilitaciji

Kako poteka individualizirana celostna rehabilitacija? V okviru Državnega programa obvladovanja raka, kjer so zasnovali koncept individualizirane celostne onkološke rehabilitacije, so v poročilu zapisali, da je osrednja oseba v celostni rehabilitaciji koordinatorica celostne rehabilitacije (diplomirana medicinska sestra) za onkološke bolnike. Koordinatorica preveri, s katerimi težavami se bolniki in bolnice soočajo pred zdravljenjem, med njim in po njem. V pogovoru je bolnikom tudi v oporo in podporo pri težkih preizkušnjah. Bolnikom svetuje, jim ponudi informativno tiskano in e-gradivo o tem, kako ravnati glede najpogostejših težav. Sodeluje z onkologom, ki določenega bolnika zdravi, pa tudi z drugimi izvajalci zdravstvenih storitev v mreži ter pridobiva izvide opravljenih preiskav. Pomemben del njene vloge je tudi poučevanje zdravstvenih sodelavcev in laične javnosti.

Pomen primarne preventive pri obvladovanju raka

Raka najbolje obvladujemo s primarno preventivo. Če nam uspe obvladovati vse ključne dejavnike tveganja, kot so kajenje, škodljiva in tvegana raba alkohola, nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti ter čezmerna teža in debelost, škodljivo sončenje ter izpostavljenost karcinogenom v delovnem in bivalnem okolju, se prepreči tudi 40 % vseh rakov.

Preventivne aktivnosti in organizirani presejalni programi

Primarna preventiva obsega različne politike in aktivnosti promocije zdravja ter preventivne programe, namenjene obvladovanju posameznih znanih dejavnikov tveganja, povezanih z življenjskim slogom in z življenjskim ter delovnim okoljem.

Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka v Sloveniji

Del preventive so tudi organizirani presejalni programi. V Sloveniji izvajamo edinstvene organizirane presejalne programe ZORA (za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu), DORA (za zgodnje odkrivanje raka dojk) in SVIT za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb debelega črevesa in danke.

Pomen zgodnjega odkrivanja raka za uspešno zdravljenje

Čeprav smo v onkologiji v zadnjih desetih letih zabeležili izjemen napredek tako pri diagnostiki kot tudi v vseh oblikah zdravljenja in je zato rak v mnogih primerih že postal kronična bolezen ter se je preživetje pri številnih oblikah raka zelo podaljšalo, pa še vedno velja, da je raka najbolje odkrivati v čim zgodnejših stadijih. V zgodnjem stadiju je bolezen omejena na posamezen organ in se še ni preselila v bezgavke ali oddaljene organe in tkiva. Če se bolezen odkrije v zgodnjih stadijih, se lahko pozdravi v visokem deležu, poleg tega zdravljenje traja krajši čas in je lažje za bolnika. Bolnikova kakovost življenja je višja, zdravstvena oskrba pa cenejša.

Presejalni programi DORA, ZORA in SVIT

S presejalnimi programi odkrivajo predrakave in rakave spremembe pri prebivalstvu in to je ena najučinkovitejših metod. Gre za programe, s katerimi v na videz zdravi populaciji usmerjeno iščejo ljudi, ki imajo raka ali predrakave spremembe.

Strokovno utemeljeni presejalni programi v Sloveniji

V Sloveniji imamo tri strokovno utemeljene presejalne programe, s katerimi odkrivajo raka dojk (program DORA), raka materničnega vratu (program ZORA) in raka debelega črevesa in danke (program SVIT). Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so vanje osebno povabljeni vsi ljudje določene starostne skupine, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Udeležba v programih je brezplačna. Za to da so presejalni programi učinkoviti tudi z vidika javnega zdravja, mora biti udeležba v njih vsaj 70-odstotna.

Pomen Registra raka za obvladovanje bolezni

S prof. dr. Vesno Zadnik, dr. med., vodjo Registra raka RS, smo se pogovarjali o pomenu Registra raka, ki je bil v Sloveniji ustanovljen že pred več kot 70 leti in je tako ena največjih zdravstvenih zbirk podatkov na svetu ter tudi z najdaljšo tradicijo.

Zbiranje podatkov in spremljanje bolnikov z rakom

Povedala je, da v Registru raka zbirajo podatke o vseh bolnikih, ki so v Sloveniji zboleli za rakom: o značilnostih bolnika in njegove bolezni ter o izidu bolezni in nekatere podatke o zdravljenju.

Od kod dobijo podatke in kaj prikazujejo? »Podatki prihajajo v register iz vseh slovenskih bolnišnic, ki obravnavajo onkološke bolnike. Podatke potem po posebni mednarodno dogovorjeni metodologiji obdelamo in na tej podlagi poročamo o kazalnikih bremena bolezni: koliko ljudi zboli vsako leto, koliko bolnikov je med nami in kako se zdravijo. Tiste, ki so zboleli nedavno, zdravimo, druge pa spremljamo.« Naša sogovornica je poudarila tudi pomen spremljanja preživetja bolnikov z rakom. »Preživetje bolnikov se namreč povečuje, če jih dobro odkrivamo, dobro zdravimo in dobro rehabilitiramo, in je tako odraz kakovosti našega sistema. Preživetje se seveda zelo razlikuje glede na vrsto raka, nekaterih medicina (še) ne zna pozdraviti in je preživetje tudi manj kot 10-odstotno (npr. rak trebušne slinavke). Na drugi strani pa so raki, ki jih danes zelo dobro zdravimo, to je denimo rak dojke. V povprečju je preživetje bolnikov z rakom približno 60-odstotno in se je tudi precej zvišalo.«

Kakovost obravnave onkoloških bolnikov

Drugi sklop podatkov v Registru naslavlja kakovost obravnave onkoloških bolnikov. »Zadnjih pet let v Registru zbiramo veliko več podatkov o načinu diagnostike in načinu zdravljenja bolnikov z rakom. Zajeti so bolniki z najpogostejšimi raki: z rakom dojke, debelega črevesa, prostate, s kožnimi melanomi. Na podlagi teh podatkov lahko poročamo o kakovosti obravnave.«

Dr. Zadnikova izpostavi pomen teh podatkov za uresničevanje Državnega programa obvladovanja raka. »To je spisek ukrepov, ki so jih napisali strokovnjaki in odločevalci, vključeni pa so bili tudi bolniki. S temi ukrepi želimo izboljševati kakovost zdravljenja in življenja bolnikov – da bodo manj zbolevali in da bodo tisti, ki zbolijo, prejeli boljšo obravnavo. Te ukrepe je potem treba tudi meriti, da vemo, ali so uspešni ali ne. Ta del registra zato vključuje tudi klinične podatke o bolnikih: kako so bili diagnosticirani, kdo je tkivo pregledal, v kolikšnem času je napravil izvid, ali je bil bolnik obravnavan na konziliju ali ne, natančno so opisana vsa zdravljenja (od operacije, obsevanja, kemoterapije …) in spremljamo tudi morebitno napredovanje bolezni.«

Pomen podatkov Registra pri raziskavah in uvajanju novih zdravil

Podatki iz Registra so torej uporabni pri izboljševanju sistema, lahko pa jih uporabijo tudi pri kliničnih raziskavah. Prav tako so koristni pri uvajanju novih zdravil, saj na njihovi podlagi lahko hitro najdejo bolnike, pri katerih bi jih lahko uvedli. Podatki omogočajo tudi primerjavo, kaj uvajanje novega zdravila pomeni v primerjavi s skupino bolnikov, ki novega zdravila ni prejemala.