Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in ta je že dolgo enak. Rak dojk se v toliko primerih pojavi v agresivni obliki. Pri približno četrtini bolnic, kjer se v začetku rak pojavi lokalno, pa se lahko v naslednjih letih ali celo desetletjih pojavijo zasevki. Ta oblika raka je sekundarno razsejani rak.

Z doc. dr. Majo Pakiž, dr. med., predstojnico Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk v UKC Maribor, smo se pogovarjali o tem, kaj sploh pomeni razsejani rak, kje se metastaze najpogosteje pojavljajo, kako se razsejani rak diagnosticira in kaj je pomembno pri zdravljenju tega raka.

Avtorica: Maja Korošak

Za začetek je povedala, da je rak dojke (kot tudi vsak drug rak) lahko omejen, to pomeni, da je ob postavitvi diagnoze rak v organu, v katerem je nastal. Lahko napreduje lokalno, torej je velik na mestu, kjer je nastal ali pa je prisoten tudi v lokalnih bezgavkah. Razsejani rak pa je prisoten tudi v drugih organih v telesu, in to v katerem koli telesnem organu. Po statistiki se določeni raki razširijo v določene organe. Pri raku dojk so najpogostejše lokacije razsejanja pljuča, kosti, jetra, kasneje še trebušna mrena in pa možgani. Ob postavitvi diagnoze rak dojk je ta v veliki večini primerov na srečo omejen lokalno.

Zaradi česa se rak dojke lahko odkrije pozno, takrat ko je že razsejan?

Dr. Maja Pakiž: »Pri prvi skupini bolnic je rak počasi napredujoč, a so one tiste, ki čakajo. Zelo dolgo imajo lahko tipno bulo na dojki, zgodi se celo, da imajo nekatere že povsem razžrto dojko in še vedno ne odidejo k zdravniku. Rak v dojki namreč ne povzroča bolečin, razen pri vnetnem raku dojke, pri katerem ima dojka podoben videz, kot bi bila vneta, a je ta vrsta raka dojke zelo redka. V teh primerih so zasevki že lahko kjer koli po telesu. Pri drugi skupini bolnic pa je narava bolezni zelo hitro napredujoča. Lahko imajo bulico na dojki, ki je velika nekaj milimetrov, pa so zasevki po telesu že prisotni. Rakave celice so se zelo hitro odlepile in prešle v kri ter od tam po telesu.«

Teh vrst rakov, ki jim zdravniki rečejo kar »podivjani«, ne bi mogli uloviti v omejeni obliki, tudi če bi jih gledali vsakih nekaj mesecev, pove naša sogovornica in dodaja, da obstaja tudi sekundarno razsejani rak dojke. »Tega raka ob postavitvi diagnoze še ni v drugih organih, ampak je takrat še omejen na dojko. Bolnica se uspešno zdravi in živi brez znakov bolezni, lahko tudi več let, tudi dvajset, potem pa zboli za zasevki v drugih organih.«

Včasih z bolečinami, včasih brez

Kako se razsejani rak dojke diagnosticira? »Ko raka odkrijemo v dojki, najprej določimo karakteristike tumorja: velikost in biologija tumorja. Na podlagi teh karakteristik lahko določimo verjetnost, da so prisotni tudi že zasevki. V tem primeru naročimo razširjene preiskave, kot so CT trebuha, CT prsnega koša, scintigrafija kosti. Pri tem pogledamo predvsem pljuča, jetra in kosti, ki so, kot že rečeno, najpogostejše lokacije metastaz pri raku dojk. Določene preiskave naročimo tudi, če ima bolnica težave, ki kažejo na to, da se je rak razširil v določene dele telesa. Ob kostnih zasevkih bolnica navadno čuti bolečino na mestu zasevka in zato ciljano preiskujemo to območje. Če pa ima bolnica hude glavobole, slabosti in bruhanje, bomo slikali možgane, saj to kaže na možnost zasevkov v možganih.

V primeru zasevkov v jetrih ima bolnica slabši apetit, hujša, pojavijo se spremembe pri prebavi, spremenjeno odvajanje blata in spremembe v barvi blata, pa tudi koža se lahko obarva rumenkasto. Pri zasevkih v pljučih imajo bolnice težave z dihanjem, zadihajo se že pri manjšem naporu, so v slabši kondiciji,« pojasnjuje dr. Pakiževa. Dodaja še, da se v primeru bolnice, ki je bila že zdravljena zaradi omejenega raka in jo sledijo več let, pri diagnosticiranju osredotočajo predvsem na težave, ki jih ima. Ob zasevkih se namreč skoraj vedno pojavijo neke (že omenjene) težave, in te usmerjajo nadaljnje preiskave.

Individualno zdravljenje

Rak, ki je navzoč v več organih, je sistemska bolezen, zato se izbere sistemsko zdravljenje, ki deluje po celotnem telesu. To, kakšno zdravilo izberejo, pa je odvisno od biologije raka, razloži dr. Pakiževa. »Nekateri raki dojk so hormonsko odvisni, drugi ne, nekateri imajo biološke označevalce, za katere obstajajo biološka zdravila. Pri hormonsko odvisnih rakih je na voljo več skupin hormonskih zdravil. Za nekatere vrste raka izberemo klasično kemoterapevtsko zdravljenje.« Na izbor zdravila vpliva tudi to, v kakšni splošni kondiciji je bolnica in kakšno je delovanje organov, ki so pomembni za presnovo zdravila. »Če ima, na primer, bolnica jetrne zasevke, ki okvarijo delovanje jeter, potem je seveda ne bodo zdravili z zdravilom, ki se izloča skozi jetra.«

V katerem primeru je ustrezna operacija?

»Če se zasevek pojavi v določenem delu možganov in je varno odstranljiv, je ustrezna tudi kirurška odstranitev tumorja. Če je zasevkov v možganih več in je poglavitna težava oteklina, ki povzroča hude glavobole, potem to zdravimo z obsevanjem, ki zmanjša oteklino. Pri tem ne gre za radikalno zdravljenje, pri katerem bi zasevke uničili, ampak je to paliativno zdravljenje: zdravimo težave, ki jih zasevki povzročajo,« poudarja dr. Pakiževa.

Zdravljenje razsejanega raka dojke je torej povsem individualno in poteka glede na težave, ki jih rak povzroča, pomembna je biologija tumorja in pomembna je tudi splošna kondicija bolnice pa tudi to, na katerem mestu se tumor nahaja. Zato je zelo pomembno, poudarja dr. Pakiževa, da je takšna bolnica obravnavana v takšnem zdravstvenem centru, ki lahko ponudi vsa ta raznovrstna zdravljenja. »V zdravstveni ustanovi mora biti na voljo onkolog, različne vrste kirurgi, obsevalni onkolog, zdravnik paliativne oskrbe … vsi ti različni specialisti se srečajo na konziliju in se tam skupno odločijo za vrsto zdravljenja v vsakem posamičnem primeru.« Dr. Pakiževa izpostavi še dodatno prednost zdravljenja v takšnem centru – lahko se vključuje v mednarodne raziskave, ki preučujejo nova zdravila. »To bolnici omogoči dostop do najnovejših zdravil, ki še niso registrirana, a so verjetno učinkovita in so dostopna samo prek kliničnih raziskav.«

Glede zdravljenja dr. Pakiževa poudarja, da se je treba zavedati, da zdravimo žensko in ne določenega laboratorijskega izvida ali preiskave. Kaj to pomeni? »Izvid, na primer, tumorskega markerja ni toliko pomemben, kot je to, kako se bolnica počuti in kako z boleznijo lahko živi. Pomembno je torej, ali ji bolezen povzroča manj ali več težav kot pred enim mesecem. Ko je namreč bolezen metastatska, bo ostala z bolnico za vedno. S sodobnim zdravljenjem, ki ga imamo, pa bolnica z metastatsko boleznijo lahko živi še veliko let.«

Kdaj je torej zdravljenje tega raka uspešno? »Zdravljenje razsejanega raka dojk je uspešno, če ženska lahko z boleznijo kakovostno živi in dela. Zdravljenje naj bi bolezen obvladovalo, preprečevalo njeno napredovanje in lajšalo težave, ki jih bolezen povzroča.«

Kateri so dejavniki tveganja za pojav raka dojk?

Dedna obremenjenost in reproduktivni dejavniki najbolj vplivajo na pojav raka dojk. Možnosti, da bi preprečili nastanek tega raka, so majhne. Predvideva se, da se bo število teh rakov povečevalo, zato je zelo pomembno, da raka odkrijemo zgodaj in s tem izboljšamo možnosti uspešnega zdravljenja. K zgodnjemu odkritju zagotovo pripomore redno samopregledovanje dojk in presejanje z mamografijo.

Ženske, pri katerih je v njihovih družinah že rak (dojk, jajčnikov, debelega črevesa ali prostate), imajo večje tveganje za raka dojk. Obstajajo tudi geni, ki pomenijo večjo dedno obremenjenost, to sta gena BRCA1 ali BRCA2.

Če ženska ni rodila, če je prvič rodila pri poznejših letih, če ni dojila (dojenje dlje kot eno leto zmanjšuje nevarnost raka dojk), če je pred prvim porodom dolgo časa jemala kontracepcijske tabletke ali če se je nadomestno hormonsko zdravila v pomenopavzi, je tveganje večje. Večja je tudi ogroženost pri tistih, ki so prvo menstruacijo dobile pred enajstim letom in če so jo izgubile po 50. letu.

Tudi predhodni rak dojk, debelost in uživanje alkohola zvišujejo tveganje za pojav raka dojk.

Samopregledovanje

Dojke naj bi si ženske pregledovale enkrat mesečno. Če je menstruacija redna, je pregled najbolje opraviti 7. do 10. dan po menstruaciji. Naj pregledovanje preide v navado. Če zatipate spremembe v dojkah, je potreben takojšen obisk zdravnika.

Presejanje z mamografijo

Presejanje ali preventivna mamografija pomeni slikanje žensk brez bolezenskih znakov v dojkah v rednih časovnih razmikih z namenom zgodnjega odkrivanja bolezenskih sprememb. Po 50. letu priporočajo slikanje na dve leti. Pred 50. letom slikanje priporoči zdravnik, predvsem pri tistih, pri katerih se je rak pojavil v družini. Če dobite vabilo v presejalni program Dora, se vsekakor odzovite nanj!

ABC

A Primarno razsejani rak se lahko pojavi zaradi agresivnega in hitrega poteka, včasih pa bolnice tudi predolgo odlašajo z obiskom zdravnika.

B Razsejani rak se lahko pojavi tudi več let po uspešnem zdravljenju.

C Uspešno zdravljenje raka poteka v zdravstvenem centru, ki se lahko vključuje v mednarodne raziskave.