Naša koža je zagotovo organ, ki je daleč najbolj izpostavljen vplivu različnih dejavnikov. Prav zato se na koži tudi najpogosteje pojavljajo različne tvorbe oziroma tumorji. Tumorje delimo v dve veliki skupini, in sicer na benigne in maligne. Kadar se odločamo odstraniti določeno tvorbo na koži, je zelo pomembno, da najprej postavimo ustrezno diagnozo. Prav to še posebej poudarja asist. Borut Žgavec, dr. med., spec. dermatovenerologije, s katerim smo podrobneje spregovorili prav o tem, za marsikoga še precej neznanem področju.

Avtorica: Andreja Košir

Dr. Žgavec pojasni, da tumorje v grobem razdelimo v dve veliki skupini, in sicer na benigne in maligne, obstajajo pa še številne podvrste tumorjev, delimo jih glede na to, iz katerih celic so nastali. »Čisto vsaka tvorba na koži je življenje zase in zato, preden jo odstranimo, zahteva natančno diagnozo. Diagnozo kožnih tumorjev žal znamo postavljati le dermatologi. Zaradi tega imamo ogromno pacientov, za katere vemo, da so jim odstranjevali različne ´fibrome´. Fibrom je diagnoza, ki v medicini ne obstaja. Pri večini primerov, kjer pravijo, da so odstranili fibrom, gre za melanocitne nevuse,« poudarja dr. Žgavec.

Kako bomo torej odstranjevali neko spremembo, je popolnoma odvisno od postavljene diagnoze. Treba je ugotoviti, kaj določena sprememba sploh je. Specialist dermatovenerolog pove, da je diagnozo v številnih primerih težko postaviti: »Če napačno postavimo diagnozo pri neki benigni tvorbi, še ni razloga za preplah. Druga zgodba je, če je diagnoza napačna v primeru maligne tvorbe.«

Diagnostika in diagnostični postopki

Izbira diagnostičnega postopka je zelo odvisna od vrste kožne tvorbe oziroma tumorja: »Najprej naredimo pregled z dermatoskopom, včasih je potrebna tudi epiluminiscenčna dermatoskopija. Na podlagi tega se odločimo, na kakšen način bomo spremembo odstranili. Če obstaja sum, da bi bila lahko sprememba maligna, jo je treba izrezati in poslati na histopatološke preiskave.«

Kot pojasnjuje dr. Žgavec, se na tem področju pojavljajo številne težave, saj pacientom različne kožne tvorbe odstranjujejo ljudje, ki za to niso ustrezno strokovno usposobljeni, na primer v različnih kozmetičnih salonih … »Z različnimi destruktivnimi metodami lahko naredimo veliko škode. K nam potem pridejo pacienti, mi pa zaradi predhodnega neustreznega izbora metode odstranjevanja ne moremo kakovostno opraviti diagnostike in ugotoviti, za kakšne vrste tumor sploh gre. Pogosto nam ne preostane drugega, kot da tvorbo izrežemo in jo pošljemo na histološke preiskave. Pogosto se na primer zgodi, da različni melanocitni nevusi zaradi nepravilne oblike odstranjevanja začnejo ponovno rasti in nemalokrat začnejo posnemati rast melanoma, ki pa se ga vsi zelo bojimo. Temu primeru pravimo psevdomelanom. Taki primeri so prava nočna mora za histopatologa,« pove sogovornik.

Zdravljenje oziroma odstranjevanja kožnih tvorb

Po besedah dr. Žgavca je velika težava, s katero se srečujejo specialisti dermatologi, pomanjkanje zavedanja pacientov, da je vsaka kožna tvorba zgodba zase: »Za laika je bradavica vsaka okroglasta tvorba nad nivojem kože. Ljudje si v lekarnah pogosto kupujejo različne pripomočke za odstranjevanje bradavic, vendar sploh ne vedo, ali je tvorba, ki jo odstranjujejo, dejansko bradavica. Tako neodgovorno početje zelo zamakne sam postopek diagnostike. Pacient se ne pozdravi, stanje se zakomplicira, specialistom dermatologom pa zelo oteži delo. Naj povem, da smo že imeli tudi primere, ko se je na dlaneh ali podplatih pojavil melanom, ki je na prvi pogled spominjal na bradavico ali celo žulj. Še enkrat poudarjam: najpomembneje je, da pred odstranjevanjem neke spremembe na koži to temeljito pregleda specialist dermatolog, najbolje tisti, ki se ukvarja z onkologijo.«

Kot poudarja dr. Žgavec, je tumorjev res veliko vrst in podvrst. Priznava, da tudi sam, čeprav se s tem področjem ukvarja že več kot 20 let, nemalokrat težko loči med nekaterimi vrstami tumorjev: »Najprej je treba točno postaviti diagnozo, šele potem se odločimo za terapijo. Le na tak način lahko zagotovimo najoptimalnejšo metodo zdravljenja. Zares moramo biti prepričani o diagnozi. Ljudje nemalokrat zelo podcenjujoče gledajo na vse skupaj in pomena diagnostike ne jemljejo dovolj resno. Zaradi takega odnosa je prišlo že do številnih precej žalostnih zgodb.«

Kdaj bi nas moralo skrbeti?

Po besedah sogovornika je zelo težko podati neki enoznačen odgovor: »Žal neke jasne usmeritve veljajo le za majhen delež kožnih tvorb. Pa vendarle bi opozoril, da mora biti pacient pozoren na kakršne koli spremembe na določeni tvorbi. Maligni tumorji ne ostanejo enaki daljše obdobje, ampak se celice množijo, tumor se spreminja in raste. Spremeni se barva tumorja, tumor se veča. Zares moramo biti zelo pozorni na vse spremembe, še posebej na tiste, ki se pojavijo na novo.«

Kdaj odstraniti določeno kožno tvorbo?

Kožne tvorbe odstranjujemo zaradi različnih vzrokov. »Prva indikacija odstranjevanja je, če gre za rakasto tvorbo. Če se na primer srečamo z melanomom, ga izrežemo in pošljemo na histološko preiskavo. Obstaja več različnih vrst obravnave oziroma zdravljenja, vse je odvisno od vrste tumorja. Upoštevati moramo tip tumorja, njegovo velikost, razvejanost … Na podlagi teh dejavnikov se potem odločimo za najustreznejšo terapijo,« obrazloži dr. Borut Žgavec.

Sogovornik še pove, da se pri svojem delu srečuje tudi s številnimi primeri, za katere tudi po pregledu ne more z gotovostjo trditi, ali gre za maligno ali benigno tvorbo: »V takih primerih imamo na voljo dve možnosti: lahko se odločimo za spremljanje in pacienta na pregled naročimo čez nekaj mesecev ter vidimo, kako se tvorba spreminja. Če opazimo aktivnost in rast, potem tvorbo izrežemo. Druga možnost pa je, da se že kar takoj na začetku odločimo za rezanje tvorbe. Za to možnost se navadno odločimo, kadar je tvorba res zelo sumljiva ali pa je imel pacient v preteklosti že težave oziroma so bili primeri malignih tvorb prisotni v njegovi družini.«

V primerih, ko dermatolog lahko z gotovostjo trdi, da gre za benigno spremembo, pa je vzrokov za odstranjevanje več:

– Tvorba se lahko pojavi na nerodnih mestih in človeka ovira pri opravljanju določenih aktivnosti. Ljudje na primer ne morejo nositi očal, ker se jim tvorba pojavi čisto pri vrhu nosu. Tvorbe se lahko denimo pojavijo pod pazduho, ob zadnjiku … Ljudi lahko motijo pri nošenju nedrčka, nahrbtnika, pri kolesarjenju …

– Za odstranitev določene tvorbe se odločimo zaradi estetskega razloga. Kot pove dr. Žgavec, paciente pogosto motijo različne starostne bradavice, ki so lahko nemalokrat tudi potencialno dražeče.

Sogovornik pojasnjuje, da tudi pri odstranjevanju benignih sprememb obstajajo različne tehnike odstranjevanja. Vendar tudi tu poudarja pomen ustrezno postavljene diagnoze. »Obstajajo različne tehnike odstranjevanja benignih tumorjev. Ena najstarejših destruktivnih tehnik je na primer zamrzovanje. Tega postopka sam ne uporabljam, saj gre za precej destruktivno metodo. Obstaja namreč cela paleta drugih, pacientu prijaznejših metod, na primer odstranjevanje z radiofrekvenčno ablacijo, laserjem … Tehnik je res veliko, strokovnjaki pa se od primera do primera odločamo, katero bomo izbrali.«

Dr. Žgavec zelo poudarja, kako velik problem je neustrezno odstranjevanje kožnih tvorb ter ljudi opozarja, naj bodo zelo previdni: »Izrastkov ne smejo jemati le kot izrastke, to ni diagnoza … Zares pomembno je, da opravimo celoten diagnostični postopek in se prepričamo, za kakšno vrsto tvorbe gre. Velika večina tvorb (okrog 90 %) je na srečo benignih, vendar moramo biti previdni, saj delež benignih tumorjev zadnje čase precej narašča. Tudi z estetskega vidika odstranjevanje kakršnih koli tumorjev zahteva previdnost in posebno pozornost. Če določeno tvorbo odstranimo napačno, mesto odstranitve tudi na pogled ne bo lepo, lahko pa se celo zgodi, da se bo tvorba ponovno pojavila. Končni rezultat mora biti tako trajen kot tudi estetski.«

Sogovornik poudarja, kako zelo pomembno je, da se zavedamo, da je čisto vsaka tvorba življenje zase in tako jo je treba tudi obravnavati. Le tako pacientu zagotovimo najboljšo možno oskrbo.

September, 2014